Preskoči na vsebino


V HVALEŽEN SPOMIN na g. Milana GRDENA

Župljani iz Zadoborve so objavili kratke spomine na gospoda Milana Grdena. Na koncu novice so objavljene tudi povezave do slik s pogreba.

 

G. Milan GRDEN, ki ga je v ponedeljek, 6. februarja 2017, Nebeški Oče poklical k sebi, je bil od avgusta 2009 do konca julija 2014 župnik v naši zadobrovški fari.

 

V hvaležen spomin na teh pet let njegovega župnikovanja objavljamo nekaj spominov faranov in fotografij.

Naj mu bo Usmiljeni Bog bogat plačnik za vse, kar je naredil v svojem zemeljskem življenju!

 

 

NA PRVEM MESTU JE DUHOVNOST, ZAKRAMENTI...

  • Bil je duhovnik in dušni pastir v naši župniji v pravem pomenu besede. Skrb za župnijo je bila njegova glavna naloga. Ne spomnim se, da bi kdaj ne bilo sv maše. Če je bil slučajno odsoten, je vedno poskrbel za nadomestnega duhovnika, ki je maševal.
  • Neutrudno nas je spodbujal k molitvi in dobrim delom.
  • Pred vsako mašo je bil na voljo za sveto spoved. Bil je v spovednici, vsak dan nam na razpolago. Bog ve, kolikokrat je ostal sam, ker ni bilo nikogar. Takrat je najbrž molil, tudi za nas, svoje farane.
  • Pogosto je poudarjal in nas spodbujal, naj spoštljivo pokleknemo, s kolenom do tal.

  • Pri povzdigovanju je dolgo in zamaknjeno držal Jezusovo telo in kri.

  • Otroke je z veliko ljubeznijo in spoštovanjem pripravil na prvo sveto obhajilo.

  • Prva spoved prvoobhajancev »grehi« po spovedi so bili zaviti v bleščeč papir (zelo rad je uporabljal simbole).

  • Birmanske skupine so bile sproščene, a hkrati zelo resne. Srečevali smo se po 3 ali 4 birmanci s svojimi starši. Bilo je zanimivo in poučno tako za starše, kot za birmance.

  • Organiziral je nepozabne birmanske izlete in večkrat povabil zanimive goste (Robert Friškovec, Peter Prevc...).

  • Zelo je poudarjal pomen in vlogo botrov, posebej birmanskih.

  • Prizadeval si je približati zakrament bolniškega maziljenja, posebej, ko se življenje izteka.

  • Delil je »barvne« listke s spodbudami za otroke, ženske in moške.

  • Med šmarnicami za otroke je vsak dan razložil svetnika v stari cerkvi.

  • Prizadeval si je za rast duhovnih poklicev, zato je vsakega duhovnika, ki je prišel v našo župnijo prosil , naj predstavi svojo življensko pot.

 

PRIZADEVAL SI JE ZA PESTRO ŽUPNIJSKO ŽIVLJENJE

  • Bil je župnik, ki je bil z vsem srcem predan župniji.

  • Z mesečnimi srečanji "Zlata jesen" je zelo obogatil župnijsko življenje.

  • Mladi so pod njegovim vodstvom zelo lepo pripravili in zaigrali križev pot.

  • Uvedel je prireditev »Mladi za Karitas«, ki vedno seže do srca.

  • V adventu je otroke povabil, da z udeležbo pri delavniških mašah zbirajo »kurjavo« za jaslice.

  • Uvedel je pobožnost »Marijo nosijo« s svečkami, fižolom, moko rižem, drvmi…za sveto družino.

  • Organiziran je bil nepozaben župnijski dan - škoda, da je bil le eden.

  • Hvaležno se spominjamo, da je g. Grden oktobra 2010 v naši župniji ustanovil drugo zakonsko skupino in bil štiri leta z nami na naših srečanjih in izletih.

  • Zelo smo cenili njegovo globoko vero, odprtost, delavnost in smisel za humor.

  • Bralce beril in drugih tekstov je večkrat opominjal, da je potrebno brati glasno, počasi in razločno: »Ko je pika ali vejica, potiho preštejte do dve«.

  • Župnijo je spet obiskal sv. Miklavž.

  • Začel je s pritrkovanjem v naši žunpniji.

  • Pripravil je razstavo »Drugačnih jaslic« za obnovo stare cerkve, ki so jo obiskovali tudi ljudje od drugod.

  • Začeli smo z župnijsko knjižnico

 

RAD JE IMEL OTROKE IN MLADE, VSE FARANE

  • Rad je imel otroški pevski zborček, vedno nas je dobrovoljno pozdravil in prinesel bombone, zaključniizleti so bili nepozabni ...

  • Vedno je imel na zalogi veliko iger, pri katerih smo se nasmejali in pogosto zadihali.

  • Njegova kuhinja je bila odprta za vse. Skuhal je dobro turško kavo.

  • Pri vsakem delu v cerkvi ali okrog nje, je poskrbel za postrežbo in dobro voljo.

  • Zapomnili smo si njegove dobrohotne vzklike: »O, ženska božja!« in »Ti si pošten lopov«...

  • Njegova lastnost je bila točnost. Ne prezgodaj, ne prepozno, točno, kot ura, je vedno pozvonilo za začetek svete maše.

  • Ko se je premikala ura na poletni oz. zimski čas, ni bilo dovolj  nastaviti le minute, še sekunde so se morale ujemati s satelitsko uro.

  • Znal se je opravičiti. Celo mladm, otrokom, česar ne zmore vsak. V pripravi na sv. birmo se mu je zdelo, da mora ob obisku škofa potekati vse brezhibno. Takrat je bil zahteven in strog - kot v vojski. Najbrž se je tega zavedal, a ni mogel iz svoje kože. Ob koncu priprav, zadnji večer pred slovesnostjo (kjer je seveda vse potekalo brez napak), mi je sin rekel: " A veš, da se nam je opravičil." Z lastnostmi, kakršne je imel, si je vedno iskreno prizadeval delati dobro. 

  • Najraje je bil z mladino. Organiziral je zaključne izlete za animatorje na Primorsko in Dolenjsko.

  • S  humorjem nam je popestril veroučne ure.

  • Bil je resen, ko je bilo treba in vesel, ko je skrbel za vzdušje.

  • Zelo rad se je pošalil na svoj račun. 

  • Rad je imel ministrante, pokal za »Ministranta meseca« smo dobili v trajno last.

 

SPOZNAVALI SMO SVET IN ROMALI

  • Bil je dober organizator - lotil se je veliko projektov, izletov, romanj.

  • Imeli smo kar nekaj nepozabnih izletov predvsem v Rim, v San Giovanni Rotondo, Goli otok, Vicenco ...

  • Porodila se je ideja, da bi pevci poromali v Rim. Tisti, ki smo imeli družine, smo imeli pomisleke. Da ne moremo otrok za nekaj dni pustiti samih, če bi šli z nami, pa bi bili stroški previsoki. G. Milan se ni nikoli ustavil pred prvo oviro. Kar si je zamislil, je vedno pripeljal do konca. Da v Rim gremo, je rekel, in da so stroški avtobusnega prevoza njegovi in konec besed. Tako je tudi bilo. Vedno je živel skromno, zase je tako malo potreboval, mislim, da je vso svojo pokojnino razdal za druge in za župnijo.

  • V Rimu je nastala tudi pričujoča fotografija. Takratni ministranti z župnikom so se postavili v vrsto po velikosti. G. Milan je bil nekje na sredi, še v zgornji polovici, danes bi bil v isti zasedbi že skoraj na repu kolone... A se mu ni zdelo nič hudega, rad se je pošalil na račun svoje majhne postave.

  • Z ministranti se je dobro razumel, vedno je imel na zalogi kaj sladkega za njih. Tudi klubska soba z malim nogometom in pikadom se mu je zdela potrebna, ker je vedel, da mladina potrebuje druženje.

  • Pri peš romanju na Brezje, nas je na več mestih čakal s kavo in »kifelčki«.

  • Mladini in otrokom je pripravil veliko veselja z vsakoletnim predpočitniškim izletom v Gardaland.

          Hvaležni zadobrovški farani - uredila M.I.

 

FOTOGALERIJA spominov na g. Milana Grdena  (foto MM in župnijski fotoarhiv)

 

POGREB g. Milana Grdena




Print Friendly and PDF