Preskoči na vsebino


RAZGLED Z VIŠINE SEŽE DALJ

Ali je res, da nas bo pobralo, če ne bomo brali? Mnogo ljudi je doseglo visoko starost, pa po koncu štirirazredne šole niso prebrali niti ene knjige. Prej pa komaj kakšno, saj je zadoščala šolska čitanka. So pa do konca dni znali na pamet pesmice iz nje in bili na to ponosni. Ne smemo reči, da niso bili kulturni. Na nebu kulture ne vlada samo široka razgledanost, ampak tudi čuteče srce, zato nebralci lahko gladko prekosijo koga po izobraženosti višjega od sebe. O verskem tisku v malce oddaljeni preteklosti ni bilo veliko govora. Krščanske družine so bile naročene na Bogoljuba, otroci so brali Lučko in Zamorčka. A naj nihče ne misli, da pomeni ta podatek omalovaževanje knjig, branja in sedanjega verskega tiska. Treba se je pa zavedati spremenjenih družbenih in vsakršnih razmer; brez splošnega in posebnega znanja v poklicu in službi ne moremo več preživeti. Mar v svojem zvodenelem krščanstvu lahko? Da, ampak na poti navzdol. Tam na tleh pa kmalu ne vemo več, kdo smo. Sto let pred nami je bil vsak neizšolan človek dovolj poučen v veri in ji je sledil. Danes marsikateri doktorant niti znanih imen iz Svetega pisma ne izgovori pravilno. Res je že Prešeren za misli in besede nekaterih svojih sodobnikov dejal, da so »božjega prazne duhá«; sam je celo na smrtni postelji bral Sveto pismo in Hojo za Kristusom. Le čemu? Pač ni želel biti »božjega prazen duhá«. Tako nam je lahko za zgled. Med sedanjo ponudbo verskega tiska z duhovno in drugo vsebino brez težav najde vsakdo nekaj zase. Mar nismo zadovoljni, če ugotovimo, da na kakem področju napredujemo? Zanemarjanje napredka na versko-kulturnem področju ima podoben učinek kot osebni greh; počasi zastruplja vso družbo. Življenje v takem okolju ne more biti več varno. Upoštevanje smernic iz verskega tiska nas lahko umesti na primerno višino z razgledom v duhovne daljave.




Lokacija:
Print Friendly and PDF