Preskoči na vsebino


Kajenje pri sveti maši

Kajn in Abel sta darovala Bogu žgalni daritvi. Ker je bil Abel po srcu dober in je ljubil Boga in zanj izbral za daritev najlepšo žival, se je bel dim dvigal visoko pod nebo. Kanj je bil hudoben in je menil, da je za daritev primerno tudi slabo, je daroval najslabše pridelke zemlje. Dim od njegove daritve je bil temen in se je valil po tleh. Po dimu sta spoznala, da je Bogu Abelova daritev všeč, Kajnova pa ne. V stari zavezi so Izraelci imeli v svetem šotoru kadilni oltar, na katerem so Bogu v čast duhovniki zažigali kadilo. Nekateri cesarji, ki so se imeli za božanstva, so zahtevali od svojih podložnikov, da njemu v čast stresejo na žerjavico pest kadila. Kristjani tega niso hoteli, ker jih niso priznali za božanstva in so zato mnogi tvegali svoje življenje. Pri sveti maši v posebno posodo, imenovano kadilnica, stresemo nekaj kadila,- dišeče smole, da pokadimo oltar in križ. Dima ne moremo prijeti. Je simbol duhovnega. Kajenje simbolno predstavlja naš srčni odnos do Boga, našo ljubezen, našo pobožnost. S kajenjem izrazimo željo, naj se naša daritev srca dviga v nebo, k Bogu, kot se dim dviga kvišku. Duhovnik ali škof pokadi oltar. S tem izrazi željo, naj bo daritev, ki se bo obnovila na oltarju, tudi za nas vernike daritev srca, duhovna daritev, sveta daritev, in bo Bogu všeč ne samo zaradi Jezusove daritve, ampak tudi zato, ker mi tej daritvi pridružujemo svoje življenje. Duhovnik pokadi evangeljsko knjigo z namenom, da naj se naše srce vname za poslušanje Božje besede, da bomo poslušali s srcem, v pravem duhu, da se naše srce po Božji besedi dvigne k živemu Bogu. Pri darovanju pokadi darove kruha in vina na oltarju in s tem naše življenje, ki ga pridružimo Jezusovi daritvi. Kajenje darov za sveto mašo izraža željo, naj bo to res duhovna daritev vseh, ki smo navzoči pri sveti maši. Po kajenju darov kruha in vina pri darovanju diakon ali ministrant pokadi še ljudi v cerkvi. TAKRAT VSI VSTANEMO. Naša dostojanstvena drža med kajenjem nakaže željo, naj se naša molitev, naša navzočnost pri sveti maši, naše sodelovanje pri maši: molitev, poslušanje, petje, kretnje, darovi, ki jih damo v pušico, naše skrbi, naše težave, naše veselje...vse dvigne pred Boga, da sprejme kot Jezusovo in našo »duhovno« daritev. Kakor se dim kadila dviga kvišku, tako naj se tudi naše srce, naše misli, naša ljubezen, naša volja, naša čustva, dvignejo pred Božje obličje.




Lokacija:
Print Friendly and PDF