cerkev sv. Martina na Gornjem Rogatcu

Podružnična cerkev sv. Martina na Gornjem Rogatcu

Podružnična cerkev sv. Martina na Gornjem Rogatcu je ena najlepše ohranjenih podeželskih cerkva župnije Št. Jurij pri Grosupljem. Stoji na razgledni točki nad dolino in je že stoletja pomemben duhovni, kulturni in krajinski znak krajevnih skupnosti, ki živijo pod hribom Rogatec.

Zgodovina in značilnosti

Cerkev, posvečena sv. Martinu, zavetniku dobrotljivosti, kmečkega dela in skupnosti, se prvič omenja v pisnih virih v 17. stoletju. Današnja podoba nosi značilnosti poznega baroka, dopolnjeno z nekaterimi kasnejšimi obnovami, ki so cerkev ohranile v izjemno prijetnem, domačem podružničnem značaju.

V notranjosti je glavni oltar, posvečen sv. Martinu, upodobljenemu kot škofu, ki deli svoj plašč z ubogim. Oltarno slikarstvo in leseni okras tvorita celoto, ki obiskovalca povabi v mir, hvaležnost in odprtost za Božjo bližino.

Cerkev ima zvonik ob zahodni fasadi, okoli nje pa je urejena okolica, ki je priljubljena izletniška točka domačinov in pohodnikov. Razgled na okoliške vasi in hribe daje prostoru poseben čar.

Versko življenje

V cerkvi se ob večjih praznikih izvajajo bogoslužja, še posebej slovesno pa je vsako leto okoli 11. novembra, ko praznujemo god sv. Martina. Takrat se domačini in župljani iz vse župnije zberejo k zahvalni maši, pri kateri se priporočimo zavetniku in prosimo za Božji blagoslov nad ljudmi, delo­m in letino.

Cerkev je skrbno vzdrževana predvsem po zaslugi domačinov in župnije. Njihovo prostovoljno delo, trud pri obnovah ter skrb za okolico ohranjajo sv. Martina kot dragocen del župnijske dediščine.

Duhovna dragocenost kraja

Podružnična cerkev sv. Martina ni le arhitekturni biser, temveč tudi prostor tišine, molitve in miru. Mnogi obiskovalci pričujejo, da se prav tu – ob preprosti lepoti, razgledu in tišini – najlažje srečajo z Bogom.

Toplo vabljeni, da obiščete Gornji Rogatec in se ustavite v cerkvi sv. Martina – naj vam bo kraj, kjer se srce umiri in se duša odpočije.