Preskoči na vsebino
nalagam novice...

Tedenska oznanila župnije Št. Jurij:

OZNANILA na 24. NEDELJO MED LETOM -
Št. Jurij –  13. september 2020

- GODOVI:
v ponedeljek obhajamo POVIŠANJE SV. KRIŽA
v torek goduje Žalostna Mati Božja
v sredo Kornelij in Ciprijan, mučenca
v četrtek Robert Bellarmino, škof
v petek Jožef Kopertinski, duhovnik
v soboto Januarij, škof
v nedeljo obhajamo 25. NEDELJA MED LETOM - nedelja svetniških kandidatov

- POVABILO v imenu KARITAS - ZBIRAMO ZA JUNAKE 3. NADSTROPJA

Naša župnijska Karitas se je odločila, da bomo v prihodnjih dneh zbirali
sredstva za otroke hemato onkološkega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani,
ki jih poznamo tudi pod imenom Junaki 3. nadstropja.
Sredstva bodo namenjena zato, da se bo staršem lahko omogočilo bivanje skupaj z otroci na zdravljenju.
Darove lahko še vedno oddate v nabiralnik Karitas pri vhodu v cerkev. Za vaš dar se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo.

- STIČNA MLADIH:
Vse mlade iz naše župnije vabimo na Stično mladih,
ki bo za našo dekanijo v samostanu Stična to soboto, 19. septembra 2020, od 12h od 21.30h.
Vabljeni na popoldne, preživeto s sovrstniki na raznih aktivnostih in slavljenju!
Potrebna je prijava: na spletni strani Stična mladih - sticna.net, poiščite prijavnico in se prijavite.

- MLADINSKI VEROUK: z mladinskim veroukom bomo začeli v oktobru.
Vabljeni vsi mladi od 9. razreda osnovne šole naprej, da se pridružite mladinskemu verouku, ki bo potekal vsak petek v Grosuplju.
Prvo srečanje se bo odvijalo 2.10.2020 v učilnicah pri grosupeljski cerkvi.
Lepo vabljeni!

- VEROUK za ta teden odpovedujem - vse razrede. Zaradi vročine in bolečine v grlu sem v tem tednu obležal v postelji.
Svetovali smo mi, da naj se grem preverit, če ni morda celo okužba z virusom covid.
Danes imam naročeno jemanje brisa. Dokler ne bomo povsem prepričani, da ni virusa, bom ostal v samoizolaciji.

Prav tako odpovedujem tudi srečanje oziroma skupno praznovanje za zakonske jubilante, ki naj bi bilo naslednjo nedeljo.

 

OZNANILA na 23. NEDELJO MED LETOM -
Št. Jurij –  6. september 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Regina, mučenka
v torek obhajamo ROJSTVO DEVICE MARIJE - mali šmaren
v sredo goduje Peter Klaver, misijonar
v četrtek Nikolaj Tolentinski, spokornik
v petek Bernard in Bonaventura, redovnika
v soboto Marijino ime
v nedeljo obhajamo 24. NEDELJA MED LETOM

- OKLIC: poročila se bosta ženin PAJK Klemen iz župnije Grosuplje in nevesta BERČON Nika (Ponova vas 34a) iz župnije Št. Jurij pri Grosupljem. To novo družino priporočam v molitev.

- VEROUK: ta teden že začenjamo z rednimi urami verouka. V ponedeljek se bomo zvrstili lihi razredi, v torek sodi razredi.
Če kdo od otrok še ni vpisan, naj se oglasi eden od staršev pred veroukom ali pa enkrat pred večerno sv. mašo.

- SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA za letošnje četrtošolčke bo na prvo nedeljo v mesecu oktobru: 4. oktobra ob 10h v farni cerkvi. Sestanek za starše prvoobhajancev bo v ponedeljek, 21. septembra po večerni sv. maši, da se pogovorimo o pripravi na slovesnost.

- KARITAS: vabljeni vsi člani župnijske Karitas na sestanek jutri, v ponedeljek, 7. septembra, po večerni sv. maši v župnijski dvorani.

- POVABILO v imenu KARITAS - ZBIRAMO ZA JUNAKE 3. NADSTROPJA
Naša župnijska Karitas se je odločila, da bomo v prihodnjih dneh zbirali
sredstva za otroke hemato onkološkega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani,
ki jih poznamo tudi pod imenom Junaki 3. nadstropja.
Sredstva bodo namenjena za to, da se bo staršem lahko omogočilo bivanje skupaj z otroci na zdravljenju.
Darove lahko od danes in do prihodnje nedelje oddate v nabiralnik Karitas pri vhodu v cerkev.
Že  večkrat smo dokazali, da skupaj zmoremo veliko. Za vaš dar se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo.

- MALI ŠMAREN: v torek, 8. septembra obhajamo praznik Marijinega rojstva - mali šmaren. Na praznik vabljeni k slovesni večerni sv. maši ob 19h.

- MOLITVENA URA ZA DUHOVNE POKLICE: izvedeli smo, da bo letos molitveni dan za duhovne poklice na Brezjah, ki bo v soboto, 12. septembra, potekal nekoliko drugače.
Zaradi bojazni, da bi se zbrala prevelika množica, smo povabljeni, da bi po župnijah ta dan imeli molitveno uro, namesto romanja na Brezje.

Tudi v naši župniji Št. Jurij bomo imeli ta dan molitveno uro za duhovne poklice in sicer ob 18. uri.
Torej lepo vabljeni ta dan vsi župljani k molitvi pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice v našo farno cerkev.

- NEDELJA ZAKONSKIH JUBILANTOV
V nedeljo, 20. septembra 2020, bomo med sv. mašo ob 10. uri obhajali slavje ZAKONSKIH OBLETNIC.
Zakonci, ki letos obhajate 5, 10, 15, 20, 25, 30, 40, 50 ali več let zakona, ste povabljeni,
da skupaj z zbranim občestvom obnovite obljube, izrečene na dan prejema zakramenta sv. zakona,
in se tako na poseben način zahvalite Gospodu za zvestobo in za Božji blagoslov. Prijavite se osebno v župnišču ali po tel.
Prisrčno vabljeni!

- STIČNA MLADIH:
Vse mlade vabimo na Stično mladih, ki bo 19. septembra 2020, letos pa bo zaradi epidemioloških razmer potekala ločeno po dekanijah.
Vabljeni na popoldne, preživeto s sovrstniki na raznih aktivnostih in slavljenju! Za našo dekanijo, bo "Stična mladih" v Stični.
Ker je potrebna prijava, na spletni strani Stična mladih (sticna.net), poiščite prijavnico in se prijavite.

 

OZNANILA na 22. NEDELJO MED LETOM -
Št. Jurij –  30. avgust 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Nikodem, Jezusov učenec
v torek Egidij, opat
v sredo Marjeta, devica mučenka
v četrtek Gregor Veliki, papež in cerkv. učitelj
v petek Rozalija Sicilijska, devica
v soboto Mati Terezija, redovnica
v nedeljo obhajamo 23. NEDELJA med letom - angelska nedelja

- PRVI PETEK: na prvi petek bom obiskal bolne in ostarele po župniji in jim prinesel Najsvetejše na dom

- VPIS K VEROUKU: starši boste lahko vpisali svoje otroke k verouku ter zanje nabavili potrebne zvezke in knjige :
v petek in v soboto - od 16h do 18h v župnijski dvorani!
Že danes si lahko vzamete pod korom za domov vpisnice za verouk,
da jih boste lahko izpolnili že doma.
Urnik verouka bo objavljen v pisnih oznanilih, pa tudi na oglasni deski ter na vratih veroučne učilnice.
V ponedeljek se boste zvrstili k verouku lihi razredi, v torek pa sodi razredi.

URNIK VEROUKA V ŠT. JURIJU
                           PON      TOR
ob 7.30h             1. raz.    2. raz
ob 14h                3. raz     4. raz
ob 14.45h            5. raz     6. raz
ob 15.30h            7. raz     8. raz
ob 16.15h            9. raz    

- ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA: Prihodnjo nedeljo, 6. septembra, bomo pri sv. maši ob 10h tudi blagoslovili knjige in šolske torbe, da bi Bog tudi letos blagoslovil novo šolsko leto.

OZNANILA na 21. NEDELJO MED LETOM -
Št. Jurij –  23. avgust 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Natanael, apostol
v torek Ludvik, kralj
v sredo Tarzicij, mučenec
v četrtek Monika, mati sv. Avguština
v petek Avguštin, škof in cerkv. učitelj
v soboto Mučeništvo Janeza Krstnika
v nedeljo obhajamo 22. NEDELJA med letom

- 7. DAN: sveta maša 7. dan po pogrebu pokojne JAVORNIK Julijane bo v četrtek, 27. avgusta ob 19h. Sv. maša po namenu, ki je za ta dan zapisan v pisnih oznanilih, bo opravil duhovnik drugod. 30. dan pa bo v nedeljo, 20. septembra ob 10h.

 

OZNANILA na 20. NEDELJO MED LETOM -
Št. Jurij –  16. avgust 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Hijacint, poljski duhovnik
v torek Helena, cesarica
v sredo Janez Eudes, duhovnik
v četrtek Bernard, opat in cerkv. učitelj
v petek Pij X., papež
v soboto Devica Marija Kraljica
v nedeljo obhajamo 21. NEDELJA med letom
in malo žegnanje na Taboru ob 10h (Jernejeva nedelja)

- ŽEGNANJE na TABORU: pred godom sozavetnika soseske na Taboru - sv. Jerneja - bomo naslednjo nedeljo, 23. avgusta, ob 10h obhajali žegnanje. Sv. maša v farni cerkvi v Št. Juriju bo to nedeljo samo ob 8h, ob 10h pa lepo vabljeni na praznovanje na Tabor.

- POGREB: K Bogu je po večno plačilo odšla JAVORNIK Julijana iz Pec. Dan pogreba in slovesa od nje bo naknadno sporočen. Priporočam, da se je spomnimo v svojih molitvah.

 

OZNANILA na 19. NEDELJO MED LETOM -
Št. Jurij –  11. avgust 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Lovrenc, diakon
v torek Klara, devica
v sredo Ivana Šantalska, vdova
v četrtek Poncijan in Hipolit, mučenca
v petek Maksimilijan Kolbe, mučenec
v soboto obhajamo slovesni in zapovedani prazni MARIJINEGA VNEBOVZETJA - VELIKI ŠMAREN
v nedeljo obhajamo 20. NEDELJA med letom, goduje sv. Rok

- VELIKI ŠMAREN - MARIJINO VNEBOVZETJE:
v soboto, 15. avgusta, obhajamo slovesni in zapovedani praznik Marijinega vnebovzetja, veliki šmaren. Vsako leto se na največji Marijin praznik posvetimo Devici Mariji in izročamo v Njeno varstvo. Radi poromajmo ta dan v Marijine romarske cerkve. Ta dan bo sv. maša v Št. Juriju ob 10h dopoldan. Vabljeni!

- MALO ŽEGNANJE na VINU: na nedeljo po prazniku Marijinega vnebovzetja vsako leto praznujemo na soseski sv. Štefana na Vinu malo žegnanje. Vabljeni v nedeljo, 16. avgusta na Vino (Smrjene) k žegnanjski sv. maši ob 10h. V farni cerkvi bo naslednjo nedeljo sv. maša bo samo ob 8h.

OZNANILA na 18. NEDELJO MED LETOM
Št. Jurij – 2. avgust 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Martin, menih
v torek Janez M. Vianney, arški župnik
v sredo Marija Snežna
v četrtek obhajamo praznik Jezusove spremenitve na gori
v petek goduje Sikst II., papež - PRVI PETEK
v soboto Dominik, duhovnik, ustanovitelj dominikancev
v nedeljo obhajamo 19. NEDELJO MED LETOM

- OKLIC: poročila se bosta:
ŽENIN: Klemen ŠKULJ, kat. samski, sin Franca in Ide Škulj, rojen 27.12.1990 v Ljubljani, po poklicu avtoserviser, biva Podgorica 5, župnija Št. Jurij
in
NEVESTA: Špela ŽAGAR, kat. samska, hči Tonija in Sonje Žagar, rojena 4.4.1995 v Ljubljani, po poklicu inžinirka gradbeništva, biva Iška vas 28, župnija Ig.
To novo družino priporočam v molitev.

- MAŠE: Prve tri dni v tem tednu grem na dopust, v ponedeljek in torek zato ne bo večerne sv. maše v Št. Juriju. V sredo zvečer bom že nazaj. V nujnih zadevah me lahko vseeno pokličete na telefon, ali pa se obrnete na novega grosupeljškega župnika Martina.

- PRVI PETEK: na prvi petek v mesecu bom obiskal bolne in ostarele po domovih in jim prinesel Najsvetejše na dom.

- OFER: hvala vam za dar pri današnjem ofru, ki bo namenjen za asfaltiranje dvorišča. Predvidevam, da bomo začeli z deli že v naslednjem tednu.

DUHOVNA MISEL OB EVANGELIJU 18. NAVADNE NEDELJE

Dobro je bilo, ko smo ustanovili Karitas, dobro, ko je človeštvo podprlo Rdeči križ. Dobro je, ker imamo posebne ustanove, ki skrbijo za bolne, za ostarele, za invalide, za reveže take in drugačne vrste, za lačne teh in onih stvari. Zelo dobro.

On pa pravi: »Ni jim treba oditi. VI jim dajte jesti!«

Že res, da smo prenesli svojo odgovornost za vse te ljudi, ki so potrebni pomoči, na druge. Že res, da smo jih naprtili drugim, da bi sami živeli bolj brezskrbno. Toda to je pričakovano. Saj ne morem sam poskrbeti za to. Saj nimam toliko časa, da bi za vse poskrbel. Saj nisem primerno usposobljen. Saj je vendar toliko drugih, sposobnejših. Oni to stvar obvladajo. Oni bodo te ljudi sprejeli z veseljem in jim bodo dali veliko. Veliko veliko več kot jaz.

On pa pravi: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!«

Dobro, no, če bi bil eden. A tu je PET TISOČ LJUDI! Jaz pa pred njimi s košarico, ki nosi pet hlebov in dve ribi. Kaj je to za tako množico? In kaj je to za ljudi, ki potrebujejo tako veliko? Nič, popolnoma nič. Kot kaplja v morje. Saj se ne bo niti poznalo.

On pa pravi: »Ni jim treba oditi. VI jim dajte jesti!«

Nazadnje le spoznam, da si ne morem zakrivati oči. Da stoji poleg mene človek, ki me potrebuje. Da je ta potrebni človek vedno del mojega sveta. Da sem, četudi smo ustanovili na stotine stvari, da bi nas razbremenile odgovornosti, še vedno odgovoren za človeka, ki je prav tu, ob nas, ob meni. In da smo zanj odgovorni, pa čeprav imamo tako borne sposobnosti, da smo prepričani, da bi naše sposobnosti naredile več škode kot koristi. Odgovorni, da. In naša odgovornost je velika.

Če gledamo človeško, imamo prav. Kaj lahko naredi en sam človek za toliko trpljenja, toliko pomanjkanja, toliko nemira, toliko neizpolnjenega že v enem samem človeku, kaj šele na celem svetu? Resda zelo malo. Ne moremo spremeniti človeka. Ne moremo spremeniti sveta. Res ne. Pa saj tega tudi nihče ne zahteva od nas. On zahteva samo to: »Daj mu TI jesti.« Naj se začne pri tebi. Ne pri drugih. Pri tebi.

Ne gre namreč za to, da bi moral spremenil človeka ob meni. Še manj za to, da bi moral spremeniti svet. Gre za to, da bi spremenil sebe. Pravzaprav da bi dopustil, da se spremenim. Da bi dopustil, da med mojih pet bornih hlebčkov in dve ribi stopi Bog in naredi, kar more. Da bi mu torej teh sedem malenkosti odstopil, jih posodil, da bi Bog nasitil človeštvo preko mene.

Saj ni treba, da prodam hišo in vse razdam. Samo toliko, da se mi pozna. Pa naj gre za položnico, pet minut časa ali vzdignjen prst avtoštoparja. On že ve, da bo dovolj. Lahko tudi pet hlebov za pet tisoč ljudi. Ljubezen namreč rodi ljubezen.

Si predstavljaš? Tam, na trati, so vsi, ki jedo mojih pet hlebov, kakih pet tisoč moških, vsak s svojo mogočno brado. On pa blagoslavlja in blago­slavlja te moje hlebe in ribe, in svež kakor studenčnica je njegov smeh.

Stopimo danes za Jezusom v puščavo. Ne skrbimo za to, kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli. Tam ima Jezus za nas posebno hrano. Pustimo torej vse zunaj in stopimo skupaj z njim v puščavo. Naj nas napije, naj nas nasiti, naj nas obleče On. Zaupajmo. On ve, česa potrebujemo. Potrebuje samo naše odprto srce in prošnjo, da ga potrebujemo.

 

OZNANILA na 17. NEDELJO MED LETOM - KRIŠTOFOVA NEDELJA
Št. Jurij
– 26. julij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek godujejo Gorazd, Kliment in drugi učenci sv. bratov Cirila in Metoda
v torek Viktor I., papež
v sredo Marta, Lazarjeva sestra
v četrtek Peter Krizolog, škof in cerkv. učitelj
v petek Ignacij Lojolski, duhovnik
v soboto Alfonz Marija Ligvorij, škof in cerkv. učitelj
v nedeljo obhajamo 18. NEDELJO MED LETOM

- KRIŠTOFOVA NEDELJA: - 19. julij - blagoslov avtomobilov »MOJ DAR BOGA SLAVI – ZA VSE PREVOŽENE POTI«
Po maši bomo molili za srečno vožnjo in blagoslovili vaša vozila. Ob tej priložnosti vam bodo ministrantje izročili podobico z molitvijo za srečno vožnjo in nalepko s podobo sv. Krištofa. V zahvalo za srečno prevožene kilometre pa boste lahko darovali svoj dar za misijonska vozila MIVA, ki ga boste lahko oddali v zabojček pod korom. V imenu slovenskim misijonarjev se vam zahvaljujem za vsak vaš dar v ta namen.


Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19 

pred nedeljskimi in prazničnimi svetimi mašami
»Spoštovani verniki,
prosimo vas,
da v skladu z uredbo vlade z dne 8. julija 2020
oddate listek s svojo telefonsko številko
(brez imena in naslova),
ki jo bomo hranili 30 dni
ter jo v primeru epidemije oddali pristojnim državnim ustanovam, da vas kontaktirajo.«

Župnik oziroma duhovnik po vsaki sv. maši
listke s telefonskimi številkami shrani in zalepi v kuverto,
na njej označi dan, datum in uro sv. maše
ter jo hrani 30 dni.
Po tem obdobju kuverto z listki uniči.
V primeru, da je bila pri sveti maši navzoča oseba, okužena s koronavirusom,
župnik na zahtevo pristojne državne ustanove (inšpektorata, policije, NIJZ)
posreduje telefonske številke udeležencev pri določeni sveti maši.

Župnik oziroma duhovnik o posredovanju podatkov obvesti SŠK (info@rkc.si).

V primeru delavniških svetih maš oddaja telefonske številke ni obvezna, saj duhovnik običajno pozna vernike.

OZNANILA na 14. NEDELJO MED LETOM  Št. Jurij – 5. julij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Marija Goretti, mučenka
v torek Vilibald, škof
v sredo Gregor Grassi, škof
v četrtek Hadrijan III., papež
v petek Amalija, redovnica
v soboto Benedikt, opat - zavetnik Evrope
v nedeljo obhajamo 15. NEDELJO MED LETOM;
godujeta Mohor in Fortunat, mučenca

- MORJE - RISIKA na otoku Krku: zaradi razmer, ki vladajo okoli nas zaradi korone virusa, smo za letos odpovedali letovanje na Krku. V tem tednu pa vseeno odhajam na osebni dopust. Do četrtka večernih sv. maš v Št. Juriju ne bo. V nujnih zadevah me lahko me lahko pokličete po telefonu.

- DUHOVNA OBNOVA V GROSUPLJU: v petek, 10. julija od 17h do 21h in v soboto, 11. julija od 10h od 13h bo duhovna obnova v Grosuplju. Gost bo dr. Ivo PAVIĆ, ofm. Jezus je živ in ozdravlja. Najprej bo sv. maša, potem kateheza in molitev za ozdravljenje ter predstavitev nove knjige. Udeležba z masko. Zunaj bodo klopi, zaslon in ozvočenje. Vabljeni ta vikend v Grosuplje.

OZNANILA na 13. NEDELJO MED LETOM - Št. Jurij – 28. junij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek godujeta Peter in Pavel, apostola
v torek prvi mučenci rimske Cerkve
v sredo Estera, svetopisemska žena
v četrtek Ptujskogorska Mati božja
v petek Tomaž, apostol
v soboto Urh, škof
v nedeljo obhajamo 14. NEDELJO MED LETOM;
godujeta Ciril in Metod, slovanska apostola

- ORATORIJ 2020:  V tem tednu bomo imeli oratorij v naši župniji: Vsak dan od ponedeljka do petka je ob 9h zbiranje otrok in začetek vsakodnevnega srečevanja, končamo ob 15.30h. V petek zvečer ob 19h pa vabljeni k zaključni sv. maši, pri kateri bomo sodelovali vsi udeleženci letošnjega oratorija, tudi starši in domači, in ostali župljani. ZAUPAM, ZATO SI UPAM, pravi geslo letošnjega oratorija. Kličem na vse udeležence oratorija Božjega blagoslova, da bi bil ta teden kljub nevšečnostim okrog virusa bogat za vse otroke in za mlade animatorje. Tudi mi zaupamo, da bo Bog z nami, in da bo vse šlo vredu. Hvala vsem animatorjem za vaš trud in za vaše veselje za to požrtvovalno delo z otroki! Naj vam Bog povrne.

- SMRJENE: v soboto, 4. julija, bo na Vinu v Smrjanih ob 17h sv. maša za PERME Pavlo.

- MORJE - RISIKA na otoku Krku: od 6. do 10. julija bomo skupaj letovali na morju otroci, družine z več otroki, mladina.  

- SLOVENSKI NOVOMAŠNIKI 2020 -
        LJUBLJANSKA NADŠKOFIJA
- Anže Cunk
, roj. 13. 10. 1989, iz župnije Kokrica;
- Martin Leban, roj. 31. 8. 1995, iz župnije Jesenice;
- Tilen Oberwalder Zupanc, roj. 28. 7. 1995, iz župnije Jarše;
- Janez Potisek, roj. 19. 4. 1995, iz župnije Dol pri Ljubljani;
- Matej Rus, roj. 25. 2. 1995, iz župnije Šentvid pri Stični.
lazarist:
- Rok Vinko Žlender, roj. 18. 6. 1986, iz župnije Maribor - Sv. Marija.
Mašniško posvečenje bo v ljubljanski stolnici 29. junija 2020, ob 9. uri.

NOVOMEŠKA ŠKOFIJA
- Blaž Franko, roj. 28. 03. 1992, iz župnije Šentjernej
Mašniško posvečenje bo v novomeški stolnici 29. junija 2020, ob 16. uri.

OZNANILA na 12. NEDELJO MED LETOM - Št. Jurij – 21. junij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Janez Fisher, škof in Tomaž More, mučenca
v torek Jožef Cafasso, redovnik
v sredo obhajamo Rojstvo Janeza Krstnika
v četrtek praznujemo Dan državnosti
v petek goduje Ciril Aleksandrijski, škof
v soboto Ema Krška, kneginja
v nedeljo obhajamo 13. NEDELJO MED LETOM

- ORATORIJ 2020: Naslednji teden od 29. junija do 3. julija se bo v naši župniji odvijal oratorij »Zaupam, zato si upam«. Na oratoriju bomo spremljali svetopisemsko zgodbo o kraljici Esteri, ki iz preprostega dekleta postane kraljica mogočnega Perzijskega imperija. Prijavnico in izjavo (skupaj z denarjem) čim prej oddajte v župnišče gospodu Boštjanu, najkasneje do 28. junija. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 041/929-997 (Ines Jeršin) ali pišete na e-naslov: ines.jersin@gmail.com.

- DAN DRŽAVNOSTI: V četrtek, 25. junija 2020, bomo obhajali Dan državnosti ter vstopili v trideseto leto razglasitve samostojnosti Republike Slovenije. Slovenski škofje so sklenili, da na predvečer praznika v sredo, 24. junija 2020, ob 20.00 uri zvonimo z vsemi zvonovi. V znamenje ponosa in hvaležnosti za svojo domovino, izobesimo slovensko zastavo.

- PRVI PETEK: ker bo na prvi petek v juliju pri nas oratorij in bom skupaj z otroki, bom obiskal bolne in ostarele iz naše župnije že ta petek, 26. junija, in jim prinesel Najsvetejše na dom.

- MORJE - letovanje v RISIKI na otoku Krku: v tednu po oratoriju, imam od 6. do 10. julija namen organizirati letovanje na morju za otroke in družine na otoku Krku v župniji Risika, kjer imamo farovž v najem za te namene. Sestanek za tiste, ki bi se mi pridružili na morju, bo v sredo, 24. junija, po večerni sv. maši (ob 19.30h).

 

OZNANILA na 11. NEDELJO MED LETOM
Št. Jurij – 14. junij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Vid, mučenec
v torek Beno iz Meissna, škof
v sredo Rajner, samotar
v četrtek Gregor Janez Barbarigo, škof
v petek obhajamo SRCE JEZUSOVO
v soboto MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE
v nedeljo obhajamo 12. NEDELJO MED LETOM

- ZAKLJUČEK VEROUKA: naslednjo nedeljo 21. junija bomo zaključili katehetsko leto in po maši razdelili spričevala tistim, ki ste prinesli učbenike z narejenimi nalogami in liturgične zvezke. Vsi, ki še niste prinesli zvezkov, lahko to storite še v tem tednu do petka.

- ORATORIJ 2020: Tudi letos v naši župniji načrtujemo oratorij in sicer od 29. junija do 3. julija. Za oratorijsko temo je spet na vrsti svetopisemska oseba. Izbrana je bila zgodba o Esteri, ki iz preprostega dekleta postane kraljica mogočnega Perzijskega imperija. V moči te svoje nove vloge kljub tveganju za lastno življenje reši svoje ljudstvo zanesljive smrti. Njena zgodba je napeta in zanimiva, hkrati pa Estero odlikujejo zanimive kreposti (lepota, odgovornost, zavedanje pomena posta in molitve, zaupanje in hvaležnost), ki jih bomo pobliže spoznavali z otroki na oratoriju. Esterin odnos do Boga in do svojega poslanstva je navdihnil tudi naslov Oratorija 2020: »Zaupam, zato si upam«. Letošnja situacija zaradi epidemije novega koronoavirusa je zaznamovala tudi pripravo in načrtovanje letošnjih oratorijev po celi Sloveniji.
V cerkvi pod korom si že lahko vzamete prijavnice. Za udeležbo na oratoriju je obvezna tudi izpolnitev izjave o zdravstvenem stanju otroka.
Prijavnico in izjavo (skupaj z denarjem) čim prej oddajte v župnišče gospodu Boštjanu, najkasneje do 28. junija. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 041/929-997 (Ines Jeršin) ali pišete na e-naslov: ines.jersin@gmail.com.

 

OZNANILA na NEDELJO SVETE TROJICE
Št. Jurij – 7. junij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Medard, škof
v torek godujeta Primož in Felicijan, mučenca
v sredo Bogumil Poljski, škof
v četrtek obhajamo slovesni in zapovedani praznik SV. REŠNJE TELO IN KRI - TELOVO
v petek goduje Eskil, mučenec
v soboto Anton Padovanski, redovnik in cerkv. učitelj
v nedeljo obhajamo 11. NEDELJO MED LETOM

- VEROUK: otroci, ki bi želeli dobiti spričevala, prinesete svoj liturgični zvezek in narejene naloge do 12. lekcije. Spričevala in zvezke bomo delili v nedeljo, 21. junija po obeh mašah.

- SV. REŠNJE TELO IN KRI: 
V četrtek, 20. junija, obhajamo slovesni in zapovedani praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi. Na ta praznik se zahvaljujemo za dar evharistije. Sv. maša bo zvečer ob 19h
Procesije letos ne bo, pač pa bomo obhajali slovesno mašo v cerkvi, po obhajilu izpostavili na oltarju Najsvetejše in vsa župnija molili in prosili za odvrnitev neurja, za zdravo vreme ter z blagoslovom našega dela in našega kraja. Vabljeni vsi župljani.


 

OZNANILA na NEDELJO SVETE TROJICE
Št. Jurij – 7. junij 2020

 

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Medard, škof
v torek godujeta Primož in Felicijan, mučenca
v sredo Bogumil Poljski, škof

četrtek obhajamo slovesni in zapovedani praznik SV. REŠNJE TELO IN KRI - TELOVO
v petek goduje Eskil, mučenec
v soboto Anton Padovanski, redovnik in cerkv. učitelj
v nedeljo obhajamo 11. NEDELJO MED LETOM

 

- VEROUK: otroci, ki bi želeli dobiti spričevala, prinesete svoj liturgični zvezek in narejene naloge do 12. lekcije. Spričevala in zvezke bomo delili v nedeljo, 21. junija po obeh mašah.

 

- SV. REŠNJE TELO IN KRI: 
V četrtek, 20. junija, obhajamo slovesni in zapovedani praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi. Na ta praznik se zahvaljujemo za dar evharistije. Sv. maša bo zvečer ob 19. Procesije letos ne bo, pač pa bomo obhajali slovesno mašo v cerkvi, po obhajilu izpostavitev Najsvetejšega, pred katerim bomo vsi župljani molili za odvrnitev neurja, za zdravo vreme ter z blagoslovom našega dela in našega kraja. Vabljeni k tej slovesni sv. maši v čimvečjem številu vsi župljani.

 

 

OZNANILA na 7. VELIKONOČNO NEDELJO
Št. Jurij – 24. maj 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Beda Častitljivi, duhovnik
v torek Filip Neri, duhovnik
v sredo Alojzij Grozde, mučenec
v četrtek German Pariški, škof
v petek Maksim Emonski, škof
v soboto godujejo Kancijan in drugi oglejski mučenci
v nedeljo obhajamo BINKOŠTI - prihod Sv. Duha
in OBISKANJE DEVICE MARIJE - zaključek šmarnic.

- BINKOŠTNA DEVETDNEVNICA: v tem tednu se pripravljamo na slovesni praznik Binkošti, 50 dan po veliki noči, ko se spominjamo dogodka prihoda obljubljenega Tolažnika - prihoda Svetega Duha nad zbrane učence skupaj z Marijo v dvorani zadnje večerje. Tudi mi želimo kot župnijsko občestvo prositi Svetega Duha za njegove darove.

- VABLJENI K MAŠAM: Vsi, ki lahko (ste zdravi) lepo vabljeni k sv. mašam. Čeprav ni več takšne nevarnosti, nekateri sedaj po koncu karantene ne pridejo več v cerkev. Vsak zase ve in naloga duhovnika ni prepričevati vernike, da pridejo v cerkev, na praznovanje vere, ampak oznanjevanje te vere, evangelija. Tako vam oznanim, da vas Gospod Jezus čaka v cerkvi in če je zato treba (iz ljubezni do bližnjega) uporabili masko, jo pač bomo. Verni so v zgodovini morali potrpeti še kakšne večje neprijetnosti, da so lahko obhajali sv. mašo, celo za ceno življenja. Prišli so iz vere in ljubezni do Boga.

- ŠMARNICE: vsak dan pri šmarnicah prebiramo življenje sv. Janez Henrika Newmana. Ne samo odrasli, tudi otroci lepo vabljeni vsak večer ob 19h k šmarnicam v farni cerkvi.

- VEROUK: vse kaže, da se ne bomo več mogli vrnili k verouku. Zaključek veroučnega leta bo verjetno konec junija. Želel bi, da pred koncem (v začetku junija) otroci, ki bi želeli dobiti spričevala, prinesete svoj liturgični zvezek in narejene naloge do 12. lekcije.

PRIDIGA OB BOŽJI BESEDI na  7. velikonočno nedeljo
pripravil Boštjan Modic, vaš duhovnik

Bratje in sestre. Vnebohod je za nami, binkošti pa bodo prihodnjo nedeljo. Zato se poskušajmo vživeti v apostole – kako so oni preživljali teh deset dni. Jezus se je sicer od njih poslovil, a jim je tudi povedal, da bo z njimi do konca sveta. Naročil jim je, kakšno bo za naprej njihovo poslanstvo – naj gredo po svetu ter poučujejo in krščujejo vse narode. Ponovno pa jim je tudi obljubil, da bo poslal Svetega Duha.

Za apostole so bili ti dnevi med vnebohodom in binkoštmi - čas čakanja. Da bi kar sami začeli oznanjati, niso bili niti sposobni niti dovolj pogumni. Tako so morali čakati, da jih bo obljubljeni dar z neba – Sveti Duh – spremenil in usposobil. Navadno imamo ljudje čakanje za izgubljen, nekoristen čas. Za apostole pa to niso bili prazni dnevi brezdelja. Na prihod Svetega Duha so se namreč pripravljali. Kdaj se bo to končno zgodilo, jim Jezus ni razodel. Tako so lahko le enodušno vztrajali v molitvi, kot smo zvedeli v berilu iz Apostolskih del.

In glejte - prav to je bilo največ, kar so takrat lahko naredili. Ljudje ne moremo od Boga ničesar zahtevati ali izsiliti. Imamo pa orožje, ki se mu tudi Bog ne more upirati: to je naša molitev – ponižna in vztrajna. In to je dostikrat edino, kar moremo storiti. Molitev je zares prava in dobra šele takrat, ko vse izročimo v Božje roke.

Tako je molil Jezus. V evangelijih je ohranjenih nekaj njegovih molitev. Danes pa smo slišali, kako se je k svojemu Očetu obrnil pri zadnji večerji. Vedel je, da je prišla odločilna ura njegovega življenja – da ga bodo še tisto noč zgrabili, drug dan pa obsodili in usmrtili. Navaden človek bi lahko storil le dvoje: ali bi poskušal uiti, ali pa bi vdan v usodo nemočno čakal, kaj se bo zgodilo. Jezus pa je zmogel še nekaj več: vse, kar bo moral prestati, je sprejel in molil. V teh zadnjih urah na prostosti je slavil Očeta ter prosil za prijatelje in za ves svet. Celo iz tako obupnega položaja, ko je bilo pred njim le še trpljenje, zapuščenost in smrt, je znal napraviti nekaj velikega. Njegov poslovilni govor nam ni samo zgled, kako naj bi pri molitvi iskali oseben, neposreden stik z nebeškim Očetom. Ta njegova molitev nam kaže, kako naj iz vsega, kar doživljamo, naredimo daritev Bogu. Posebno takrat, ko smo nemočni in trpimo, je naša molitev veliko vredna in odrešujoča.

Taka je bila tudi molitev apostolov. Vedeli so, da so sami preslabotni za poslanstvo, ki jim ga je zaupal Jezus. Če bi računali samo nase, bi bilo zanje še najbolj pametno, da bi se razšli in vse skupaj čimprej pozabili. Ali pa bi samo čakali in upali, da bo Bog čudežno posegel in da se bo vse uredilo kar samo od sebe. Naredili pa so najboljše, kar se je dalo in kar so takrat zmogli: zbirali so se in molili. S tem so se Bogu odprli in se mu dali na razpolago. Brez tega bi jih tudi Sveti Duh na binkošti bolj težko spremenil in navdušil.

Poročilo omenja, da je bila pri molitvi z njimi tudi Marija, Jezusova mati. Vsi odločilni dogodki v njenem življenju so bili povezani z molitvijo. Marija je tako izrekla svoj »Zgodi se!« in sprejela Božjo voljo pri Jezusovem spočetju. Z molitvijo je spremljala Sina pod križ in ga mrtvega sprejela v svoje naročje. Tudi za njegovo vstajenje se je gotovo zahvalila z molitvijo. Zadnje, kar o Mariji zvemo iz Svetega pisma, je ravno dejstvo, da je skupaj z apostoli molila. Tako je vedno v molitvi črpala moč, da je mogla izpolniti vlogo, za katero je bila izbrana.

Bratje in sestre. Tudi naša molitev naj bo podobna molitvi Jezusa, Marije in apostolov. Vemo, da se z lastno močjo ne moremo zveličati. Prav tako pa ne bi bilo prav, če bi samo čakali, da bo vse naredil Bog. Ravno z molitvijo mu pripravljamo pot do sebe. To je tista odprtost za Boga, o kateri večkrat slišimo, pa navadno niti ne vemo, kaj naj bi pomenila. Molitev je naš, človeški korak proti Bogu, ki nam prihaja naproti. Molitev je, kot da bi stegnili svojo roko proti roki, ki nam jo ponuja Bog. Zato se splača najti čas in se potruditi za molitev. In odkrili bomo, da to ni izgubljen čas, od katerega ne bi imeli nobene koristi. Naša molitev odpira vrata Svetemu Duhu, da bo prišel in nas bo vodil k polnosti življenja. Amen.

 

PRIDIGA OB BOŽJI BESEDI na  5. velikonočno nedeljo

Pripravil Boštjan Modic, duhovnik

Menda nobenemu človeku ni čisto vseeno, kaj drugi mislijo o njem. Zato bi se vsak rad pokazal v najlepši luči. Skrbimo za svoj ugled, oziroma za svoje dobro ime, kot se temu tudi reče. Tisto, kar nam ni v čast, seveda skušamo prikriti. Saj se ni treba ravno lagati - dovolj je, da svojih slabih plati ne omenjamo, ali se temu preprosto izognemo. Le zakaj bi sami sebe obsojali, ko pa drugi tudi brez tega še prehitro opazijo naše napake.

Bratje in sestre. Če bi se tega držali tudi apostoli, bi bili evangeliji napisani precej drugače. Današnjega odlomka pa prav gotovo ne bi imeli. Tomaž bi poskrbel, da bi bilo izpuščeno vse o njegovih dvomih in neveri. Tudi tisti ugovor, da ne poznajo poti, kar preveč očitno priča o njegovi počasnosti in trdoglavosti. Po treh letih v Jezusovi šoli, potem ko je slišal toliko govorov in razlag, bi že moral razumeti kaj več. / Prav tako bi Filip iz evangelija z veseljem odstranil svojo zahtevo, naj jim Jezus pokaže Boga. Čeprav se je slišala čisto pametno, se z njo ni posebno postavil. Z besedo in dejanji jim je Jezus dopovedoval, da je eno z Očetom - pa je Filip z enim samim stavkom dokazal, da se ga ni nič prijelo. / In vendar so te stvari ostale v evangeliju - apostoli niso nič olepševali ali izpuščali tistega, kar jim ni bilo v čast. Tudi Peter, čeprav je bil njihov voditelj in prvi papež, ni zahteval, da se njegova zatajitev ne bi omenjala.

In ravno zato nam je evangelij še bližji in še bolj domač. Prvi kristjani - z napakami, dvomi, počasnostjo in nerodnostjo vred - nam povedo več, kot če bi vse skupaj olepšali in se nam predstavili kot idealni in popolni verniki. Tudi oni so morali prehoditi pot od nevere k veri. Sprejeti so morali Jezusov nauk o nebesih, ne da bi lahko pogledali vanje. Tudi oni so morali verjeti Jezusovim besedam  o nebeškem Očetu, namesto da bi si Boga enostavno od blizu ogledali. Tako nam ravno tale pogovor pri zadnji večerji odkriva, kako smo ljudje trdi, ko gre za temeljna vprašana vere: obstoj Boga in večno življenje. Čeprav so učenci Jezusov nauk dobro poznali, jim marsikaj ni šlo v glavo. »Ne vemo, kam greš!« ter »Pokaži nam Očeta!« - to dvoje se menda ponavlja v duši vsakega kristjana, ki vsaj malo razmišlja o svoji veri.

Odgovor pa je v Jezusu Kristusu. On je o sebi rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Ni rekel: Jaz vam bom pokazal pravo pot, ampak - Jaz sem pot! Ni rekel: Jaz vam govorim o resnici, ampak - Jaz sem resnica! Ni rekel: Jaz vam lahko kaj razložim o življenju, ampak - Jaz sem življenje! In naša vera je končno prav v tem, da sprejmemo Kristusa kot svojo pot, kot resnico in kot življenje.

Kadar se odpravljamo na pot imamo vedno pred seboj nek cilj, nekam hočemo priti. In tu se nam odkriva globok pomen Kristusa kot naše poti. Z vero vanj vemo za svoj smisel. Poznamo pa tudi način, kako bomo do tega cilja najbolj varno in gotovo prišli. To je naša vsakdanja hoja za Kristusom: to je prizadevanje, da bi mu bili čimbolj podobni. Cilj pa je tam, kjer nam je On pripravil prostor - v hiši njegovega Očeta. Današnji  evangelij govori o tem čisto jasno, nam pa ni vse tako jasno.

V času, ko govorimo o več resnicah - ko naj bi vsakdo imel pravico do svoje resnice, je seveda težko govoriti eni, trdni in zadnji resnici. Mnogi so prepričani samo to, da ne morejo biti o ničemer zares prepričani. In vendar ljudje potrebujemo neko trdnost - nekaj, na kar se lahko opremo brez strahu, da bi se motili. Kristjani to zadnjo resnico najdemo v Kristusu. In bodimo mu za to hvaležni, kajti brez tega je težko živeti.

Tudi življenje je v našem času ogroženo, kot še nikoli doslej. Človeku lahko življenje vzamejo že pred rojstvom, ali mu ga skrajšajo pred naravno smrtjo. Kako malo cenimo in spoštujemo svetost življenja, nam dokazuje vedno manjše število rojstev, beg v omamo vseh vrst, samomori, terorizem... So pa tudi bolj običajne stvari: nezdrav način življenja in uničeno okolje. In če nas kdo na vse to opozarja, mu gladko očitamo, da vidi samo slabe plati sodobne družbe.

Bratje in sestre. Vsemu temu smo priče in takemu stanju se ne moremo izogniti. Lahko pa poiščemo rešitev. Kristus je pot -hodimo za njim! Kristus je resnica - verjemimo mu! Kristus je življenje - sprejmimo polnost življenja z njim! Amen.

župnijsko glasilo:

ŽUPNIJSKI LIST št. 7 (4. do 24. maj 2020)

NAVODILA SLOVENSKIH ŠKOFOV
za vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah v času epidemije

http://katoliska-cerkev.si/navodila-slovenskih-skofov-za-vzpostavitev-javnega-bogosluzja-v-slovenskih-cerkvah-v-casu-epidemije-covid-19

 

PRIDIGA OB BOŽJI BESEDI na  4. velikonočno nedeljo
na nedeljo Dobrega Pastirja

pripravil Boštjan Modic

UVOD

Cerkev danes obhaja nedeljo Dobrega pastirja. Tako Kristus imenuje samega sebe, tako tudi ravna z nami: skrbi za nas, vodi nas, poučuje, opozarja in predvsem ljubi. Ljubezen vse premore.

Podoba dobrega in skrbnega pastirja nam je všečna. Toda danes je mnogo pastirjev, ki iščejo svojo korist, ne korist drugih. To so razni mnenjski voditelji, tudi nekateri politiki, šarlatani, samozvanci, ki poznajo zakonitosti svojega dela, da zavajajo ljudi.

Kdor resnično zaupa Kristusu, njegovi besedi, se odziva na njegovo ljubezen, okuša svobodo pripadnosti Njemu, Pastirju in Prijatelju. Pred njim premislimo svoje življenje in ravnanje.

 

PRIDIGA

Kristus je prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju. Ljudje imamo seveda tako o življenju kot o obilju svoje predstave. Navadno so povezane z bogastvom – da si lahko človek privošči, karkoli si zaželi. Pri Jezusu pa je jasno, da ne gre za obilje hrane, obleke, denarja in drugih dobrin. Kristus nam kaže nekaj več in nam daje drugačno srečo. To je tisto življenje, po katerem v globini duše hrepeni vsak človek, pa naj se tega zaveda ali ne. Tej polnosti življenja pravimo tudi odrešenje. In Jezus je dobri Pastir, ki nas vodi k temu končnemu cilju. Sam o sebi je govoril tudi kot o vratih, ki nas pripeljejo do polnosti življenja in odrešenja.

Kaj pomeni rešitev, biti rešen, navadno zares spoznamo šele potem, ko smo prestali kakšno veliko nevarnost. Včasih nam uspe, da jo premagamo in se rešimo sami. Velikokrat pa bi bili izgubljeni, če nam ne bi pomagali drugi. Kaj pa če ob nas ni nikogar, na katerega bi lahko računali v stiski?

Pred kakšnimi dvajsetimi leti se je na Azurni obali zgodila nesreča, ki je pretresla vso Francijo. Enajst fantov in deklet je tam preživljalo svoje počitnice. Najeli so jahto in se odpeljali daleč na odprto morje. Tam so ustavili motor, vsi so brezskrbno poskakali v morje in uživali v plavanju. Ko so se utrudili, so spet priplavali k ladji in se hoteli povzpeti nanjo. Takrat pa se je začela tragedija. V naglici so namreč pozabili spustiti lestev ali vsaj kakšno vrv, po kateri bi lahko splezali na krov. Ta je bil previsoko nad njimi in na njem ni bilo nikogar, ki bi jim pomagal priti nazaj na jahto. Čez nekaj dni so reševalci našli prazno barko. Opazovali so lahko le posledice obupnega boja za življenje. Vsaka razpoka, vsak vijak je bil spraskan, krvav, delci kože so viseli na njem. Fantje in dekleta so poskusili vse, kar se je dalo: dvigovali so drug drugega, da bi vsaj eden dosegel rob krova - a brez uspeha. O mladih ni bilo nikoli več sledu.

Kaj nam lahko pove ta tragičen dogodek, če ga obrnemo na naše življenje? Glejte – vse je bilo tam: ladja, tudi lestve in vrvi na njej. Samo – nikogar ni bilo, ki bi jih vrgel s krova. Tako tudi Bog, naše odrešenje in večna sreča obstajajo. Prav tako obstaja možnost, da vse to dosežemo. Potreben pa je še nekdo, ki nam to pot do odrešenja pokaže – nekdo, ki nam ponudi rešilno vrv.

Bratje in sestre. To je mesto in poslanstvo duhovnih poklicev v Božjem načrtu. Duhovnik nikakor ni namesto Boga ali namesto Cerkve. Bil naj bi le pastir, ki ljudem kaže pot in jih z besedo in zgledom vodi v pravo smer. Vse obstaja: Bog, Kristus, Cerkev, zakramenti… A če ne bi bilo nikogar, ki bi ljudem to približal in delil, bi nam vse ostalo nedosegljivo in zaprto. Bili bi kot plavalci okoli ladje, na katero ne moremo priti.

V berilu smo slišali, kako so se ljudje obrnili na Petra in druge apostole ter jih spraševali: »Bratje, kaj naj storimo?« Peter jim je predlagal, naj se najprej spreobrnejo. Na koncu je celo dodal: »Rešite se iz tega pokvarjenega rodu!« To je bilo oznanjevanje in to je prva naloga tudi za današnje naslednike apostolov. Čeprav ni prijetno za naša ušesa, je včasih nujno, da pokažemo napake in svarimo pred zmotami sodobnega časa. Vedno pa je potrebno vabiti ljudi k zvestemu življenju po veri. Nekdo mora to narediti, sicer bi človeštvo še bolj zgrešilo smer h končnemu cilju. To je poslanstvo vseh kristjanov, še posebno pa tistih, ki so začutili Božji klic. Z Jezusom, dobrim Pastirjem, sebe in druge vodimo k resnici in polnosti življenja. 

Poleg spreobrnjenja je Peter svojim rojakom naročil, naj se dajo krstiti. Tudi danes nam Cerkev deli zakramente, še prej pa se je treba nanje pripraviti. Molitev in zakramenti so kot vrata, skozi katera se bližamo Bogu. Naloga duhovnikov pa je, da pri tem Božjemu ljudstvu pomagajo. Gre za to, da dobri Pastir za nas ne bo tujec in da nam vrata ne ostanejo zaprta.

Bratje in sestre. Duhovniki se zavedamo, da nas je premalo in stalno doživljamo, kako smo nemočni. Zato je današnja nedelja posvečena duhovnim poklicem. Najprej novim – da bi se mladi velikodušno odzvali Božjemu klicu. Molímo pa tudi za duhovnike, redovnike, redovnice in misijonarje, ki že delujejo v Cerkvi – da bi bili zvesti in vsaj malo podobni svojemu edinemu vzoru: Kristusu – dobremu Pastirju.  Amen.

 


ŽUPNIJSKI LIST št. 6 (12. april - 3. maj 2020)


OSMRTNICA:  

K Bog Stvarniku je odšel upokojeni nadškof msgr. Alojz URAN.
Molimo, naj mu Gospod povrne za vse dobro z večnim življenjem.


Velikonočni žegen
                  - razlaga in blagoslovna molitev


Kristusov pasijon
- Jezusovo trpljenje (uprizorjeno v župniji Stari trg pri Ložu) -
https://youtu.be/wOgPwznaqS0

 


PRIDIGA OB BOŽJI BESEDI na 5. POSTNO - TIHO NEDELJO
pripravil Boštjan Modic

Da bi razumeli, v kakšnem smislu nas lahko ta zgodba zadeva danes, moramo izhajati iz naslednjega opažanja. Tudi Jezus bo kaj kmalu zatem umrl - in vstal od mrtvih. Toda Lazarjevo vstajenje je bilo druge vrste kot Jezusovo. Jezus vstane za naprej, za večno življenje; Lazar pa vstane za nazaj v življenje; v življenje, ki ga je živel prej. Vstali Jezus zapusti ta svet; Lazar pa ostane na tem svetu. Jezus po vstajenju ne umrje več; Lazar pa ve, da bo moral spet umreti. Lazarjevo vstajenje je torej začasno, zemeljsko. Začasno se vrne v ljubeče okolje svojih najdražjih. Je nov, »vstali« človek. On ve, da je nekdo močnejši od smrti.

Evangeljske zgodbe niso nikoli napisane samo zato, da bi jih samo prebirali, ampak tudi zato, da bi ponovno zaživele. Zgodba o Lazarju je bila napisana, da bi nam povedala naslednje: obstaja vstajenje telesa in obstaja vstajenje srca; če se bo vstajenje telesa zgodilo »poslednji dan«, pa se vstajenje srca zgodi, oz. se lahko zgodi, vsak dan. Prav danes.

To je pomen Lazarjevega vstajenja, ki ga je hotelo nakazati bogoslužje z izbiro prvega berila. Gre za znano videnje suhih kosti. Prerok Ezekiel ima videnje: vidi ogromno suhih kosti in razume, da predstavljajo moralo ljudi, ki živijo na zemlji. Ljudje govorijo: »Naše upanje je izpuhtelo, mi smo izgubljeni«. Njim je namenjena Božja obljuba: »Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobov … Svojega duha denem v vas, da boste oživeli«.

Tudi v tem primeru ne gre za poslednje vstajenje teles, ampak za sedanje vstajenje src, da lahko spet upajo. Rečeno je, da trupla oživijo, se postavijo na noge in so »silno velika vojska«. To je bilo izraelsko ljudstvo, ki je po izgnanstvu spet začelo upati.

Iz vsega tega lahko izluščimo nekaj, kar poznamo tudi iz lastne izkušnje: da smo lahko mrtvi tudi preden … umrjemo, medtem, ko še živimo to življenje. In ne govorim le o smrti duše zaradi greha; govorim tudi o stanju popolne odsotnosti energije, upanja, volje, da bi se borili in živeli, ki ga ne moremo poimenovati z bolj pomenljivim imenom, kot: smrt srca.

Vsem tistim, ki se iz najrazličnejših razlogov - propadel zakon, prevara zakonca, zabloda ali bolezen otroka, finančni propad, depresija, nemoč, da bi premagali alkoholizem ali drogo - znajdejo v tem položaju, bi morala zgodba o Lazarju zazveneti kakor zvonovi velikonočnega jutra.

Kdo nam lahko nakloni vstajenje srca? Dobro vemo, da za določene slabosti ni človeškega zdravila, ki bi pomagalo. Spodbudne besede puščajo za seboj ravno tako zemljo, kot so jo našle. Tudi v primeru Marte in Marije so prišli Judje, »da bi ju tolažili«, toda njihova navzočnost ni ničesar spremenila. Potrebno je bilo »poslati sporočilo Jezusu«. Klicati ga, kakor ljudje, ki jih je pod seboj pokopal plaz ali ruševine ob potresu in skušajo s svojim vzdihovanjem reševalce opozoriti nase.

Toda nekaj moram dodati. Ljudje, ki se znajdejo v takem položaju, pogosto ne zmorejo storiti ničesar, niti moliti ne morejo. So kakor Lazar v grobu. Potrebno je, da drugi zanje nekaj storijo. Na Jezusovih ustih ob neki priložnosti najdemo tole naročilo, ki ga je namenil svojim učencem: »Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte« (Mt 10,8).

Kaj je hotel reči Jezus: da moramo fizično obujati mrtve? Če bi bilo tako, bi na prste ene roke lahko prešteli tiste svetnike, ki so v zgodovini udejanjili to Jezusovo zapoved. Ne, Jezus je imel v mislih tudi in predvsem mrtve v srcu, duhovno mrtve. Ko govori o izgubljenem sinu, oče pravi: »Bil je mrtev in je oživel« (Lk 15,32). Tu nikakor ne gre za fizično smrt, če se je vrnil domov.

Naročilo: »Mrtve obujajte!« se torej nanaša na vse Jezusove učence. Tudi na nas! Razkril vam bom, kako obuditi še ta večer ali pa v naslednjih dneh nekoga, ki je mrtev. Morda imaš doma ali v domu za ostarele onemoglega enega od staršev? Morda je njegovo srce mrtvo zaradi molka otrok. Preseneti ga in ga pokliči po telefonu; če moreš, mu obljubi, da ga boš jutri obiskal. Verjetno si obudil mrtvega.

Tvoj mož je po ponovnem prepiru, ti so kar pogosti, ves potrt in nejevoljen odšel od doma: telefoniraj mu, prebudi v njegovem srcu zaupanje. Če si mož, stori isto svoji ženi. Morda sta tudi vidva obudila mrtvega ali mrtvo. Vidite, da konec koncev ni tako težko obujati mrtve …

Doslej sem le bežno omenil najhujši primer smrti (ki lahko vodi v večno smrt!): smrt tistega, ki živi v stanju težkega greha, ki je duhovno mrtev. Predvsem njim naj bi Lazarjevo vstajenje ob letošnji veliki noči zanetilo v srcu željo po vstajenju.

Med deli usmiljenja, ki smo se jih učili, kot otroci, je eno, ki pravi: »Pokopavati mrtve«; zdaj vemo, da je med njimi tudi tole: »obujati mrtve«. Pogumno se podajmo na delo! Amen.

MOLITEV, SVETA MAŠA, KATEHEZE

v teh novih razmerah

Spoštovani farani, dragi bratje in sestre,
zaradi velike nevarnosti hitrega širjenja korona virusa
duhovniki do nadaljnjega ne smemo opravljati svetih maš z ljudstvom,
pač pa jih opravimo sami – v duhu povezani z vsemi,
posebej še s tistimi, ki zaradi nove hudo nalezljive in drugih bolezni, še posebej trpijo. 

Vi se nam lahko doma pridružite v molitvi in ob tem prejmite tudi duhovno obhajilo.
Zdaj je idealen čas za več povezanosti v družini – to je Cerkev v malem.
Tako so živeli kristjani prvih stoletij v rimskem cesarstvu,
tako živijo mnogi kristjani še danes na Kitajskem in tudi v drugih (predvsem v islamskih) deželah… 

- OBVESTILA o molitvenih ter nekaterih evharističnih bogoslužjih
lahko poiščete na spletnih straneh župnije Grosuplje:
http://zupnija-grosuplje.rkc.si/

na FB naslovu: https://www.facebook.com/janez.sket.1
Vsak dan so ob 10h so hvalnice »v živo«– ali sveta maša (v nedeljo),

Tu najdete tudi druge duhovne vsebine ali koristne povezave – tudi za nekatere katehetske vsebine - za verouk

- TEDEN DRUŽINE: 19. - 25. marec 2020 http://zupnija-grosuplje.rkc.si/index.p…/…/display/762/20/20

- NALOGE in KATEHEZE za otroke  za VSAK DAN:
(lahko delajo otroci sami -