Preskoči na vsebino
nalagam novice...

 



Tedenska oznanila župnije Št. Jurij:


ORATORIJ v Št. Juriju od 29. junija do 3. julija 2020

PRIJAVNICA na oratorij

OZNANILA na 14. NEDELJO MED LETOM  Št. Jurij – 5. julij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Marija Goretti, mučenka
v torek Vilibald, škof
v sredo Gregor Grassi, škof
v četrtek Hadrijan III., papež
v petek Amalija, redovnica
v soboto Benedikt, opat - zavetnik Evrope
v nedeljo obhajamo 15. NEDELJO MED LETOM;
godujeta Mohor in Fortunat, mučenca

- MORJE - RISIKA na otoku Krku: zaradi razmer, ki vladajo okoli nas zaradi korone virusa, smo za letos odpovedali letovanje na Krku. V tem tednu pa vseeno odhajam na osebni dopust. Do četrtka večernih sv. maš v Št. Juriju ne bo. V nujnih zadevah me lahko me lahko pokličete po telefonu.

- DUHOVNA OBNOVA V GROSUPLJU: v petek, 10. julija od 17h do 21h in v soboto, 11. julija od 10h od 13h bo duhovna obnova v Grosuplju. Gost bo dr. Ivo PAVIĆ, ofm. Jezus je živ in ozdravlja. Najprej bo sv. maša, potem kateheza in molitev za ozdravljenje ter predstavitev nove knjige. Udeležba z masko. Zunaj bodo klopi, zaslon in ozvočenje. Vabljeni ta vikend v Grosuplje.

OZNANILA na 13. NEDELJO MED LETOM - Št. Jurij – 28. junij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek godujeta Peter in Pavel, apostola
v torek prvi mučenci rimske Cerkve
v sredo Estera, svetopisemska žena
v četrtek Ptujskogorska Mati božja
v petek Tomaž, apostol
v soboto Urh, škof
v nedeljo obhajamo 14. NEDELJO MED LETOM;
godujeta Ciril in Metod, slovanska apostola

- ORATORIJ 2020:  V tem tednu bomo imeli oratorij v naši župniji: Vsak dan od ponedeljka do petka je ob 9h zbiranje otrok in začetek vsakodnevnega srečevanja, končamo ob 15.30h. V petek zvečer ob 19h pa vabljeni k zaključni sv. maši, pri kateri bomo sodelovali vsi udeleženci letošnjega oratorija, tudi starši in domači, in ostali župljani. ZAUPAM, ZATO SI UPAM, pravi geslo letošnjega oratorija. Kličem na vse udeležence oratorija Božjega blagoslova, da bi bil ta teden kljub nevšečnostim okrog virusa bogat za vse otroke in za mlade animatorje. Tudi mi zaupamo, da bo Bog z nami, in da bo vse šlo vredu. Hvala vsem animatorjem za vaš trud in za vaše veselje za to požrtvovalno delo z otroki! Naj vam Bog povrne.

- SMRJENE: v soboto, 4. julija, bo na Vinu v Smrjanih ob 17h sv. maša za PERME Pavlo.

- MORJE - RISIKA na otoku Krku: od 6. do 10. julija bomo skupaj letovali na morju otroci, družine z več otroki, mladina.  

- SLOVENSKI NOVOMAŠNIKI 2020 -
        LJUBLJANSKA NADŠKOFIJA
- Anže Cunk
, roj. 13. 10. 1989, iz župnije Kokrica;
- Martin Leban, roj. 31. 8. 1995, iz župnije Jesenice;
- Tilen Oberwalder Zupanc, roj. 28. 7. 1995, iz župnije Jarše;
- Janez Potisek, roj. 19. 4. 1995, iz župnije Dol pri Ljubljani;
- Matej Rus, roj. 25. 2. 1995, iz župnije Šentvid pri Stični.
lazarist:
- Rok Vinko Žlender, roj. 18. 6. 1986, iz župnije Maribor - Sv. Marija.
Mašniško posvečenje bo v ljubljanski stolnici 29. junija 2020, ob 9. uri.

NOVOMEŠKA ŠKOFIJA
- Blaž Franko, roj. 28. 03. 1992, iz župnije Šentjernej
Mašniško posvečenje bo v novomeški stolnici 29. junija 2020, ob 16. uri.

OZNANILA na 12. NEDELJO MED LETOM - Št. Jurij – 21. junij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Janez Fisher, škof in Tomaž More, mučenca
v torek Jožef Cafasso, redovnik
v sredo obhajamo Rojstvo Janeza Krstnika
v četrtek praznujemo Dan državnosti
v petek goduje Ciril Aleksandrijski, škof
v soboto Ema Krška, kneginja
v nedeljo obhajamo 13. NEDELJO MED LETOM

- ORATORIJ 2020: Naslednji teden od 29. junija do 3. julija se bo v naši župniji odvijal oratorij »Zaupam, zato si upam«. Na oratoriju bomo spremljali svetopisemsko zgodbo o kraljici Esteri, ki iz preprostega dekleta postane kraljica mogočnega Perzijskega imperija. Prijavnico in izjavo (skupaj z denarjem) čim prej oddajte v župnišče gospodu Boštjanu, najkasneje do 28. junija. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 041/929-997 (Ines Jeršin) ali pišete na e-naslov: ines.jersin@gmail.com.

- DAN DRŽAVNOSTI: V četrtek, 25. junija 2020, bomo obhajali Dan državnosti ter vstopili v trideseto leto razglasitve samostojnosti Republike Slovenije. Slovenski škofje so sklenili, da na predvečer praznika v sredo, 24. junija 2020, ob 20.00 uri zvonimo z vsemi zvonovi. V znamenje ponosa in hvaležnosti za svojo domovino, izobesimo slovensko zastavo.

- PRVI PETEK: ker bo na prvi petek v juliju pri nas oratorij in bom skupaj z otroki, bom obiskal bolne in ostarele iz naše župnije že ta petek, 26. junija, in jim prinesel Najsvetejše na dom.

- MORJE - letovanje v RISIKI na otoku Krku: v tednu po oratoriju, imam od 6. do 10. julija namen organizirati letovanje na morju za otroke in družine na otoku Krku v župniji Risika, kjer imamo farovž v najem za te namene. Sestanek za tiste, ki bi se mi pridružili na morju, bo v sredo, 24. junija, po večerni sv. maši (ob 19.30h).

 

OZNANILA na 11. NEDELJO MED LETOM
Št. Jurij – 14. junij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Vid, mučenec
v torek Beno iz Meissna, škof
v sredo Rajner, samotar
v četrtek Gregor Janez Barbarigo, škof
v petek obhajamo SRCE JEZUSOVO
v soboto MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE
v nedeljo obhajamo 12. NEDELJO MED LETOM

- ZAKLJUČEK VEROUKA: naslednjo nedeljo 21. junija bomo zaključili katehetsko leto in po maši razdelili spričevala tistim, ki ste prinesli učbenike z narejenimi nalogami in liturgične zvezke. Vsi, ki še niste prinesli zvezkov, lahko to storite še v tem tednu do petka.

- ORATORIJ 2020: Tudi letos v naši župniji načrtujemo oratorij in sicer od 29. junija do 3. julija. Za oratorijsko temo je spet na vrsti svetopisemska oseba. Izbrana je bila zgodba o Esteri, ki iz preprostega dekleta postane kraljica mogočnega Perzijskega imperija. V moči te svoje nove vloge kljub tveganju za lastno življenje reši svoje ljudstvo zanesljive smrti. Njena zgodba je napeta in zanimiva, hkrati pa Estero odlikujejo zanimive kreposti (lepota, odgovornost, zavedanje pomena posta in molitve, zaupanje in hvaležnost), ki jih bomo pobliže spoznavali z otroki na oratoriju. Esterin odnos do Boga in do svojega poslanstva je navdihnil tudi naslov Oratorija 2020: »Zaupam, zato si upam«. Letošnja situacija zaradi epidemije novega koronoavirusa je zaznamovala tudi pripravo in načrtovanje letošnjih oratorijev po celi Sloveniji.
V cerkvi pod korom si že lahko vzamete prijavnice. Za udeležbo na oratoriju je obvezna tudi izpolnitev izjave o zdravstvenem stanju otroka.
Prijavnico in izjavo (skupaj z denarjem) čim prej oddajte v župnišče gospodu Boštjanu, najkasneje do 28. junija. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 041/929-997 (Ines Jeršin) ali pišete na e-naslov: ines.jersin@gmail.com.

 

OZNANILA na NEDELJO SVETE TROJICE
Št. Jurij – 7. junij 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Medard, škof
v torek godujeta Primož in Felicijan, mučenca
v sredo Bogumil Poljski, škof
v četrtek obhajamo slovesni in zapovedani praznik SV. REŠNJE TELO IN KRI - TELOVO
v petek goduje Eskil, mučenec
v soboto Anton Padovanski, redovnik in cerkv. učitelj
v nedeljo obhajamo 11. NEDELJO MED LETOM

- VEROUK: otroci, ki bi želeli dobiti spričevala, prinesete svoj liturgični zvezek in narejene naloge do 12. lekcije. Spričevala in zvezke bomo delili v nedeljo, 21. junija po obeh mašah.

- SV. REŠNJE TELO IN KRI: 
V četrtek, 20. junija, obhajamo slovesni in zapovedani praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi. Na ta praznik se zahvaljujemo za dar evharistije. Sv. maša bo zvečer ob 19h
Procesije letos ne bo, pač pa bomo obhajali slovesno mašo v cerkvi, po obhajilu izpostavili na oltarju Najsvetejše in vsa župnija molili in prosili za odvrnitev neurja, za zdravo vreme ter z blagoslovom našega dela in našega kraja. Vabljeni vsi župljani.


 

OZNANILA na NEDELJO SVETE TROJICE
Št. Jurij – 7. junij 2020

 

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Medard, škof
v torek godujeta Primož in Felicijan, mučenca
v sredo Bogumil Poljski, škof

četrtek obhajamo slovesni in zapovedani praznik SV. REŠNJE TELO IN KRI - TELOVO
v petek goduje Eskil, mučenec
v soboto Anton Padovanski, redovnik in cerkv. učitelj
v nedeljo obhajamo 11. NEDELJO MED LETOM

 

- VEROUK: otroci, ki bi želeli dobiti spričevala, prinesete svoj liturgični zvezek in narejene naloge do 12. lekcije. Spričevala in zvezke bomo delili v nedeljo, 21. junija po obeh mašah.

 

- SV. REŠNJE TELO IN KRI: 
V četrtek, 20. junija, obhajamo slovesni in zapovedani praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi. Na ta praznik se zahvaljujemo za dar evharistije. Sv. maša bo zvečer ob 19. Procesije letos ne bo, pač pa bomo obhajali slovesno mašo v cerkvi, po obhajilu izpostavitev Najsvetejšega, pred katerim bomo vsi župljani molili za odvrnitev neurja, za zdravo vreme ter z blagoslovom našega dela in našega kraja. Vabljeni k tej slovesni sv. maši v čimvečjem številu vsi župljani.

 

 

OZNANILA na 7. VELIKONOČNO NEDELJO
Št. Jurij – 24. maj 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Beda Častitljivi, duhovnik
v torek Filip Neri, duhovnik
v sredo Alojzij Grozde, mučenec
v četrtek German Pariški, škof
v petek Maksim Emonski, škof
v soboto godujejo Kancijan in drugi oglejski mučenci
v nedeljo obhajamo BINKOŠTI - prihod Sv. Duha
in OBISKANJE DEVICE MARIJE - zaključek šmarnic.

- BINKOŠTNA DEVETDNEVNICA: v tem tednu se pripravljamo na slovesni praznik Binkošti, 50 dan po veliki noči, ko se spominjamo dogodka prihoda obljubljenega Tolažnika - prihoda Svetega Duha nad zbrane učence skupaj z Marijo v dvorani zadnje večerje. Tudi mi želimo kot župnijsko občestvo prositi Svetega Duha za njegove darove.

- VABLJENI K MAŠAM: Vsi, ki lahko (ste zdravi) lepo vabljeni k sv. mašam. Čeprav ni več takšne nevarnosti, nekateri sedaj po koncu karantene ne pridejo več v cerkev. Vsak zase ve in naloga duhovnika ni prepričevati vernike, da pridejo v cerkev, na praznovanje vere, ampak oznanjevanje te vere, evangelija. Tako vam oznanim, da vas Gospod Jezus čaka v cerkvi in če je zato treba (iz ljubezni do bližnjega) uporabili masko, jo pač bomo. Verni so v zgodovini morali potrpeti še kakšne večje neprijetnosti, da so lahko obhajali sv. mašo, celo za ceno življenja. Prišli so iz vere in ljubezni do Boga.

- ŠMARNICE: vsak dan pri šmarnicah prebiramo življenje sv. Janez Henrika Newmana. Ne samo odrasli, tudi otroci lepo vabljeni vsak večer ob 19h k šmarnicam v farni cerkvi.

- VEROUK: vse kaže, da se ne bomo več mogli vrnili k verouku. Zaključek veroučnega leta bo verjetno konec junija. Želel bi, da pred koncem (v začetku junija) otroci, ki bi želeli dobiti spričevala, prinesete svoj liturgični zvezek in narejene naloge do 12. lekcije.

PRIDIGA OB BOŽJI BESEDI na  7. velikonočno nedeljo
pripravil Boštjan Modic, vaš duhovnik

Bratje in sestre. Vnebohod je za nami, binkošti pa bodo prihodnjo nedeljo. Zato se poskušajmo vživeti v apostole – kako so oni preživljali teh deset dni. Jezus se je sicer od njih poslovil, a jim je tudi povedal, da bo z njimi do konca sveta. Naročil jim je, kakšno bo za naprej njihovo poslanstvo – naj gredo po svetu ter poučujejo in krščujejo vse narode. Ponovno pa jim je tudi obljubil, da bo poslal Svetega Duha.

Za apostole so bili ti dnevi med vnebohodom in binkoštmi - čas čakanja. Da bi kar sami začeli oznanjati, niso bili niti sposobni niti dovolj pogumni. Tako so morali čakati, da jih bo obljubljeni dar z neba – Sveti Duh – spremenil in usposobil. Navadno imamo ljudje čakanje za izgubljen, nekoristen čas. Za apostole pa to niso bili prazni dnevi brezdelja. Na prihod Svetega Duha so se namreč pripravljali. Kdaj se bo to končno zgodilo, jim Jezus ni razodel. Tako so lahko le enodušno vztrajali v molitvi, kot smo zvedeli v berilu iz Apostolskih del.

In glejte - prav to je bilo največ, kar so takrat lahko naredili. Ljudje ne moremo od Boga ničesar zahtevati ali izsiliti. Imamo pa orožje, ki se mu tudi Bog ne more upirati: to je naša molitev – ponižna in vztrajna. In to je dostikrat edino, kar moremo storiti. Molitev je zares prava in dobra šele takrat, ko vse izročimo v Božje roke.

Tako je molil Jezus. V evangelijih je ohranjenih nekaj njegovih molitev. Danes pa smo slišali, kako se je k svojemu Očetu obrnil pri zadnji večerji. Vedel je, da je prišla odločilna ura njegovega življenja – da ga bodo še tisto noč zgrabili, drug dan pa obsodili in usmrtili. Navaden človek bi lahko storil le dvoje: ali bi poskušal uiti, ali pa bi vdan v usodo nemočno čakal, kaj se bo zgodilo. Jezus pa je zmogel še nekaj več: vse, kar bo moral prestati, je sprejel in molil. V teh zadnjih urah na prostosti je slavil Očeta ter prosil za prijatelje in za ves svet. Celo iz tako obupnega položaja, ko je bilo pred njim le še trpljenje, zapuščenost in smrt, je znal napraviti nekaj velikega. Njegov poslovilni govor nam ni samo zgled, kako naj bi pri molitvi iskali oseben, neposreden stik z nebeškim Očetom. Ta njegova molitev nam kaže, kako naj iz vsega, kar doživljamo, naredimo daritev Bogu. Posebno takrat, ko smo nemočni in trpimo, je naša molitev veliko vredna in odrešujoča.

Taka je bila tudi molitev apostolov. Vedeli so, da so sami preslabotni za poslanstvo, ki jim ga je zaupal Jezus. Če bi računali samo nase, bi bilo zanje še najbolj pametno, da bi se razšli in vse skupaj čimprej pozabili. Ali pa bi samo čakali in upali, da bo Bog čudežno posegel in da se bo vse uredilo kar samo od sebe. Naredili pa so najboljše, kar se je dalo in kar so takrat zmogli: zbirali so se in molili. S tem so se Bogu odprli in se mu dali na razpolago. Brez tega bi jih tudi Sveti Duh na binkošti bolj težko spremenil in navdušil.

Poročilo omenja, da je bila pri molitvi z njimi tudi Marija, Jezusova mati. Vsi odločilni dogodki v njenem življenju so bili povezani z molitvijo. Marija je tako izrekla svoj »Zgodi se!« in sprejela Božjo voljo pri Jezusovem spočetju. Z molitvijo je spremljala Sina pod križ in ga mrtvega sprejela v svoje naročje. Tudi za njegovo vstajenje se je gotovo zahvalila z molitvijo. Zadnje, kar o Mariji zvemo iz Svetega pisma, je ravno dejstvo, da je skupaj z apostoli molila. Tako je vedno v molitvi črpala moč, da je mogla izpolniti vlogo, za katero je bila izbrana.

Bratje in sestre. Tudi naša molitev naj bo podobna molitvi Jezusa, Marije in apostolov. Vemo, da se z lastno močjo ne moremo zveličati. Prav tako pa ne bi bilo prav, če bi samo čakali, da bo vse naredil Bog. Ravno z molitvijo mu pripravljamo pot do sebe. To je tista odprtost za Boga, o kateri večkrat slišimo, pa navadno niti ne vemo, kaj naj bi pomenila. Molitev je naš, človeški korak proti Bogu, ki nam prihaja naproti. Molitev je, kot da bi stegnili svojo roko proti roki, ki nam jo ponuja Bog. Zato se splača najti čas in se potruditi za molitev. In odkrili bomo, da to ni izgubljen čas, od katerega ne bi imeli nobene koristi. Naša molitev odpira vrata Svetemu Duhu, da bo prišel in nas bo vodil k polnosti življenja. Amen.

 

PRIDIGA OB BOŽJI BESEDI na  5. velikonočno nedeljo

Pripravil Boštjan Modic, duhovnik

Menda nobenemu človeku ni čisto vseeno, kaj drugi mislijo o njem. Zato bi se vsak rad pokazal v najlepši luči. Skrbimo za svoj ugled, oziroma za svoje dobro ime, kot se temu tudi reče. Tisto, kar nam ni v čast, seveda skušamo prikriti. Saj se ni treba ravno lagati - dovolj je, da svojih slabih plati ne omenjamo, ali se temu preprosto izognemo. Le zakaj bi sami sebe obsojali, ko pa drugi tudi brez tega še prehitro opazijo naše napake.

Bratje in sestre. Če bi se tega držali tudi apostoli, bi bili evangeliji napisani precej drugače. Današnjega odlomka pa prav gotovo ne bi imeli. Tomaž bi poskrbel, da bi bilo izpuščeno vse o njegovih dvomih in neveri. Tudi tisti ugovor, da ne poznajo poti, kar preveč očitno priča o njegovi počasnosti in trdoglavosti. Po treh letih v Jezusovi šoli, potem ko je slišal toliko govorov in razlag, bi že moral razumeti kaj več. / Prav tako bi Filip iz evangelija z veseljem odstranil svojo zahtevo, naj jim Jezus pokaže Boga. Čeprav se je slišala čisto pametno, se z njo ni posebno postavil. Z besedo in dejanji jim je Jezus dopovedoval, da je eno z Očetom - pa je Filip z enim samim stavkom dokazal, da se ga ni nič prijelo. / In vendar so te stvari ostale v evangeliju - apostoli niso nič olepševali ali izpuščali tistega, kar jim ni bilo v čast. Tudi Peter, čeprav je bil njihov voditelj in prvi papež, ni zahteval, da se njegova zatajitev ne bi omenjala.

In ravno zato nam je evangelij še bližji in še bolj domač. Prvi kristjani - z napakami, dvomi, počasnostjo in nerodnostjo vred - nam povedo več, kot če bi vse skupaj olepšali in se nam predstavili kot idealni in popolni verniki. Tudi oni so morali prehoditi pot od nevere k veri. Sprejeti so morali Jezusov nauk o nebesih, ne da bi lahko pogledali vanje. Tudi oni so morali verjeti Jezusovim besedam  o nebeškem Očetu, namesto da bi si Boga enostavno od blizu ogledali. Tako nam ravno tale pogovor pri zadnji večerji odkriva, kako smo ljudje trdi, ko gre za temeljna vprašana vere: obstoj Boga in večno življenje. Čeprav so učenci Jezusov nauk dobro poznali, jim marsikaj ni šlo v glavo. »Ne vemo, kam greš!« ter »Pokaži nam Očeta!« - to dvoje se menda ponavlja v duši vsakega kristjana, ki vsaj malo razmišlja o svoji veri.

Odgovor pa je v Jezusu Kristusu. On je o sebi rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Ni rekel: Jaz vam bom pokazal pravo pot, ampak - Jaz sem pot! Ni rekel: Jaz vam govorim o resnici, ampak - Jaz sem resnica! Ni rekel: Jaz vam lahko kaj razložim o življenju, ampak - Jaz sem življenje! In naša vera je končno prav v tem, da sprejmemo Kristusa kot svojo pot, kot resnico in kot življenje.

Kadar se odpravljamo na pot imamo vedno pred seboj nek cilj, nekam hočemo priti. In tu se nam odkriva globok pomen Kristusa kot naše poti. Z vero vanj vemo za svoj smisel. Poznamo pa tudi način, kako bomo do tega cilja najbolj varno in gotovo prišli. To je naša vsakdanja hoja za Kristusom: to je prizadevanje, da bi mu bili čimbolj podobni. Cilj pa je tam, kjer nam je On pripravil prostor - v hiši njegovega Očeta. Današnji  evangelij govori o tem čisto jasno, nam pa ni vse tako jasno.

V času, ko govorimo o več resnicah - ko naj bi vsakdo imel pravico do svoje resnice, je seveda težko govoriti eni, trdni in zadnji resnici. Mnogi so prepričani samo to, da ne morejo biti o ničemer zares prepričani. In vendar ljudje potrebujemo neko trdnost - nekaj, na kar se lahko opremo brez strahu, da bi se motili. Kristjani to zadnjo resnico najdemo v Kristusu. In bodimo mu za to hvaležni, kajti brez tega je težko živeti.

Tudi življenje je v našem času ogroženo, kot še nikoli doslej. Človeku lahko življenje vzamejo že pred rojstvom, ali mu ga skrajšajo pred naravno smrtjo. Kako malo cenimo in spoštujemo svetost življenja, nam dokazuje vedno manjše število rojstev, beg v omamo vseh vrst, samomori, terorizem... So pa tudi bolj običajne stvari: nezdrav način življenja in uničeno okolje. In če nas kdo na vse to opozarja, mu gladko očitamo, da vidi samo slabe plati sodobne družbe.

Bratje in sestre. Vsemu temu smo priče in takemu stanju se ne moremo izogniti. Lahko pa poiščemo rešitev. Kristus je pot -hodimo za njim! Kristus je resnica - verjemimo mu! Kristus je življenje - sprejmimo polnost življenja z njim! Amen.

župnijsko glasilo:

ŽUPNIJSKI LIST št. 7 (4. do 24. maj 2020)

NAVODILA SLOVENSKIH ŠKOFOV
za vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah v času epidemije

http://katoliska-cerkev.si/navodila-slovenskih-skofov-za-vzpostavitev-javnega-bogosluzja-v-slovenskih-cerkvah-v-casu-epidemije-covid-19

 

PRIDIGA OB BOŽJI BESEDI na  4. velikonočno nedeljo
na nedeljo Dobrega Pastirja

pripravil Boštjan Modic

UVOD

Cerkev danes obhaja nedeljo Dobrega pastirja. Tako Kristus imenuje samega sebe, tako tudi ravna z nami: skrbi za nas, vodi nas, poučuje, opozarja in predvsem ljubi. Ljubezen vse premore.

Podoba dobrega in skrbnega pastirja nam je všečna. Toda danes je mnogo pastirjev, ki iščejo svojo korist, ne korist drugih. To so razni mnenjski voditelji, tudi nekateri politiki, šarlatani, samozvanci, ki poznajo zakonitosti svojega dela, da zavajajo ljudi.

Kdor resnično zaupa Kristusu, njegovi besedi, se odziva na njegovo ljubezen, okuša svobodo pripadnosti Njemu, Pastirju in Prijatelju. Pred njim premislimo svoje življenje in ravnanje.

 

PRIDIGA

Kristus je prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju. Ljudje imamo seveda tako o življenju kot o obilju svoje predstave. Navadno so povezane z bogastvom – da si lahko človek privošči, karkoli si zaželi. Pri Jezusu pa je jasno, da ne gre za obilje hrane, obleke, denarja in drugih dobrin. Kristus nam kaže nekaj več in nam daje drugačno srečo. To je tisto življenje, po katerem v globini duše hrepeni vsak človek, pa naj se tega zaveda ali ne. Tej polnosti življenja pravimo tudi odrešenje. In Jezus je dobri Pastir, ki nas vodi k temu končnemu cilju. Sam o sebi je govoril tudi kot o vratih, ki nas pripeljejo do polnosti življenja in odrešenja.

Kaj pomeni rešitev, biti rešen, navadno zares spoznamo šele potem, ko smo prestali kakšno veliko nevarnost. Včasih nam uspe, da jo premagamo in se rešimo sami. Velikokrat pa bi bili izgubljeni, če nam ne bi pomagali drugi. Kaj pa če ob nas ni nikogar, na katerega bi lahko računali v stiski?

Pred kakšnimi dvajsetimi leti se je na Azurni obali zgodila nesreča, ki je pretresla vso Francijo. Enajst fantov in deklet je tam preživljalo svoje počitnice. Najeli so jahto in se odpeljali daleč na odprto morje. Tam so ustavili motor, vsi so brezskrbno poskakali v morje in uživali v plavanju. Ko so se utrudili, so spet priplavali k ladji in se hoteli povzpeti nanjo. Takrat pa se je začela tragedija. V naglici so namreč pozabili spustiti lestev ali vsaj kakšno vrv, po kateri bi lahko splezali na krov. Ta je bil previsoko nad njimi in na njem ni bilo nikogar, ki bi jim pomagal priti nazaj na jahto. Čez nekaj dni so reševalci našli prazno barko. Opazovali so lahko le posledice obupnega boja za življenje. Vsaka razpoka, vsak vijak je bil spraskan, krvav, delci kože so viseli na njem. Fantje in dekleta so poskusili vse, kar se je dalo: dvigovali so drug drugega, da bi vsaj eden dosegel rob krova - a brez uspeha. O mladih ni bilo nikoli več sledu.

Kaj nam lahko pove ta tragičen dogodek, če ga obrnemo na naše življenje? Glejte – vse je bilo tam: ladja, tudi lestve in vrvi na njej. Samo – nikogar ni bilo, ki bi jih vrgel s krova. Tako tudi Bog, naše odrešenje in večna sreča obstajajo. Prav tako obstaja možnost, da vse to dosežemo. Potreben pa je še nekdo, ki nam to pot do odrešenja pokaže – nekdo, ki nam ponudi rešilno vrv.

Bratje in sestre. To je mesto in poslanstvo duhovnih poklicev v Božjem načrtu. Duhovnik nikakor ni namesto Boga ali namesto Cerkve. Bil naj bi le pastir, ki ljudem kaže pot in jih z besedo in zgledom vodi v pravo smer. Vse obstaja: Bog, Kristus, Cerkev, zakramenti… A če ne bi bilo nikogar, ki bi ljudem to približal in delil, bi nam vse ostalo nedosegljivo in zaprto. Bili bi kot plavalci okoli ladje, na katero ne moremo priti.

V berilu smo slišali, kako so se ljudje obrnili na Petra in druge apostole ter jih spraševali: »Bratje, kaj naj storimo?« Peter jim je predlagal, naj se najprej spreobrnejo. Na koncu je celo dodal: »Rešite se iz tega pokvarjenega rodu!« To je bilo oznanjevanje in to je prva naloga tudi za današnje naslednike apostolov. Čeprav ni prijetno za naša ušesa, je včasih nujno, da pokažemo napake in svarimo pred zmotami sodobnega časa. Vedno pa je potrebno vabiti ljudi k zvestemu življenju po veri. Nekdo mora to narediti, sicer bi človeštvo še bolj zgrešilo smer h končnemu cilju. To je poslanstvo vseh kristjanov, še posebno pa tistih, ki so začutili Božji klic. Z Jezusom, dobrim Pastirjem, sebe in druge vodimo k resnici in polnosti življenja. 

Poleg spreobrnjenja je Peter svojim rojakom naročil, naj se dajo krstiti. Tudi danes nam Cerkev deli zakramente, še prej pa se je treba nanje pripraviti. Molitev in zakramenti so kot vrata, skozi katera se bližamo Bogu. Naloga duhovnikov pa je, da pri tem Božjemu ljudstvu pomagajo. Gre za to, da dobri Pastir za nas ne bo tujec in da nam vrata ne ostanejo zaprta.

Bratje in sestre. Duhovniki se zavedamo, da nas je premalo in stalno doživljamo, kako smo nemočni. Zato je današnja nedelja posvečena duhovnim poklicem. Najprej novim – da bi se mladi velikodušno odzvali Božjemu klicu. Molímo pa tudi za duhovnike, redovnike, redovnice in misijonarje, ki že delujejo v Cerkvi – da bi bili zvesti in vsaj malo podobni svojemu edinemu vzoru: Kristusu – dobremu Pastirju.  Amen.

 


ŽUPNIJSKI LIST št. 6 (12. april - 3. maj 2020)


OSMRTNICA:  

K Bog Stvarniku je odšel upokojeni nadškof msgr. Alojz URAN.
Molimo, naj mu Gospod povrne za vse dobro z večnim življenjem.


Velikonočni žegen
                  - razlaga in blagoslovna molitev


Kristusov pasijon
- Jezusovo trpljenje (uprizorjeno v župniji Stari trg pri Ložu) -
https://youtu.be/wOgPwznaqS0

 


PRIDIGA OB BOŽJI BESEDI na 5. POSTNO - TIHO NEDELJO
pripravil Boštjan Modic

Da bi razumeli, v kakšnem smislu nas lahko ta zgodba zadeva danes, moramo izhajati iz naslednjega opažanja. Tudi Jezus bo kaj kmalu zatem umrl - in vstal od mrtvih. Toda Lazarjevo vstajenje je bilo druge vrste kot Jezusovo. Jezus vstane za naprej, za večno življenje; Lazar pa vstane za nazaj v življenje; v življenje, ki ga je živel prej. Vstali Jezus zapusti ta svet; Lazar pa ostane na tem svetu. Jezus po vstajenju ne umrje več; Lazar pa ve, da bo moral spet umreti. Lazarjevo vstajenje je torej začasno, zemeljsko. Začasno se vrne v ljubeče okolje svojih najdražjih. Je nov, »vstali« človek. On ve, da je nekdo močnejši od smrti.

Evangeljske zgodbe niso nikoli napisane samo zato, da bi jih samo prebirali, ampak tudi zato, da bi ponovno zaživele. Zgodba o Lazarju je bila napisana, da bi nam povedala naslednje: obstaja vstajenje telesa in obstaja vstajenje srca; če se bo vstajenje telesa zgodilo »poslednji dan«, pa se vstajenje srca zgodi, oz. se lahko zgodi, vsak dan. Prav danes.

To je pomen Lazarjevega vstajenja, ki ga je hotelo nakazati bogoslužje z izbiro prvega berila. Gre za znano videnje suhih kosti. Prerok Ezekiel ima videnje: vidi ogromno suhih kosti in razume, da predstavljajo moralo ljudi, ki živijo na zemlji. Ljudje govorijo: »Naše upanje je izpuhtelo, mi smo izgubljeni«. Njim je namenjena Božja obljuba: »Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobov … Svojega duha denem v vas, da boste oživeli«.

Tudi v tem primeru ne gre za poslednje vstajenje teles, ampak za sedanje vstajenje src, da lahko spet upajo. Rečeno je, da trupla oživijo, se postavijo na noge in so »silno velika vojska«. To je bilo izraelsko ljudstvo, ki je po izgnanstvu spet začelo upati.

Iz vsega tega lahko izluščimo nekaj, kar poznamo tudi iz lastne izkušnje: da smo lahko mrtvi tudi preden … umrjemo, medtem, ko še živimo to življenje. In ne govorim le o smrti duše zaradi greha; govorim tudi o stanju popolne odsotnosti energije, upanja, volje, da bi se borili in živeli, ki ga ne moremo poimenovati z bolj pomenljivim imenom, kot: smrt srca.

Vsem tistim, ki se iz najrazličnejših razlogov - propadel zakon, prevara zakonca, zabloda ali bolezen otroka, finančni propad, depresija, nemoč, da bi premagali alkoholizem ali drogo - znajdejo v tem položaju, bi morala zgodba o Lazarju zazveneti kakor zvonovi velikonočnega jutra.

Kdo nam lahko nakloni vstajenje srca? Dobro vemo, da za določene slabosti ni človeškega zdravila, ki bi pomagalo. Spodbudne besede puščajo za seboj ravno tako zemljo, kot so jo našle. Tudi v primeru Marte in Marije so prišli Judje, »da bi ju tolažili«, toda njihova navzočnost ni ničesar spremenila. Potrebno je bilo »poslati sporočilo Jezusu«. Klicati ga, kakor ljudje, ki jih je pod seboj pokopal plaz ali ruševine ob potresu in skušajo s svojim vzdihovanjem reševalce opozoriti nase.

Toda nekaj moram dodati. Ljudje, ki se znajdejo v takem položaju, pogosto ne zmorejo storiti ničesar, niti moliti ne morejo. So kakor Lazar v grobu. Potrebno je, da drugi zanje nekaj storijo. Na Jezusovih ustih ob neki priložnosti najdemo tole naročilo, ki ga je namenil svojim učencem: »Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte« (Mt 10,8).

Kaj je hotel reči Jezus: da moramo fizično obujati mrtve? Če bi bilo tako, bi na prste ene roke lahko prešteli tiste svetnike, ki so v zgodovini udejanjili to Jezusovo zapoved. Ne, Jezus je imel v mislih tudi in predvsem mrtve v srcu, duhovno mrtve. Ko govori o izgubljenem sinu, oče pravi: »Bil je mrtev in je oživel« (Lk 15,32). Tu nikakor ne gre za fizično smrt, če se je vrnil domov.

Naročilo: »Mrtve obujajte!« se torej nanaša na vse Jezusove učence. Tudi na nas! Razkril vam bom, kako obuditi še ta večer ali pa v naslednjih dneh nekoga, ki je mrtev. Morda imaš doma ali v domu za ostarele onemoglega enega od staršev? Morda je njegovo srce mrtvo zaradi molka otrok. Preseneti ga in ga pokliči po telefonu; če moreš, mu obljubi, da ga boš jutri obiskal. Verjetno si obudil mrtvega.

Tvoj mož je po ponovnem prepiru, ti so kar pogosti, ves potrt in nejevoljen odšel od doma: telefoniraj mu, prebudi v njegovem srcu zaupanje. Če si mož, stori isto svoji ženi. Morda sta tudi vidva obudila mrtvega ali mrtvo. Vidite, da konec koncev ni tako težko obujati mrtve …

Doslej sem le bežno omenil najhujši primer smrti (ki lahko vodi v večno smrt!): smrt tistega, ki živi v stanju težkega greha, ki je duhovno mrtev. Predvsem njim naj bi Lazarjevo vstajenje ob letošnji veliki noči zanetilo v srcu željo po vstajenju.

Med deli usmiljenja, ki smo se jih učili, kot otroci, je eno, ki pravi: »Pokopavati mrtve«; zdaj vemo, da je med njimi tudi tole: »obujati mrtve«. Pogumno se podajmo na delo! Amen.

MOLITEV, SVETA MAŠA, KATEHEZE

v teh novih razmerah

Spoštovani farani, dragi bratje in sestre,
zaradi velike nevarnosti hitrega širjenja korona virusa
duhovniki do nadaljnjega ne smemo opravljati svetih maš z ljudstvom,
pač pa jih opravimo sami – v duhu povezani z vsemi,
posebej še s tistimi, ki zaradi nove hudo nalezljive in drugih bolezni, še posebej trpijo. 

Vi se nam lahko doma pridružite v molitvi in ob tem prejmite tudi duhovno obhajilo.
Zdaj je idealen čas za več povezanosti v družini – to je Cerkev v malem.
Tako so živeli kristjani prvih stoletij v rimskem cesarstvu,
tako živijo mnogi kristjani še danes na Kitajskem in tudi v drugih (predvsem v islamskih) deželah… 

- OBVESTILA o molitvenih ter nekaterih evharističnih bogoslužjih
lahko poiščete na spletnih straneh župnije Grosuplje:
http://zupnija-grosuplje.rkc.si/

na FB naslovu: https://www.facebook.com/janez.sket.1
Vsak dan so ob 10h so hvalnice »v živo«– ali sveta maša (v nedeljo),

Tu najdete tudi druge duhovne vsebine ali koristne povezave – tudi za nekatere katehetske vsebine - za verouk

- TEDEN DRUŽINE: 19. - 25. marec 2020 http://zupnija-grosuplje.rkc.si/index.p…/…/display/762/20/20

- NALOGE in KATEHEZE za otroke  za VSAK DAN:
(lahko delajo otroci sami - ali skupaj s starši –  KDOR SE UČI, JE MLAD!!

https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/03/Zlo%C5%BEenka-A4-Teden-dru%C5%BEine-2020-1.pdf?fbclid=IwAR0dOSaL5PluPMIC3E-Bhf7y4ZEiS2XNEaySZ0CYatQu-MRnMuTd_w1k1Cg

Veliko duhovnih vsebin najdeta tudi na:
https://katoliska-cerkev.si/
https://si.aleteia.org/

- RADIO ZELENI VAL: vsak večer lahko ob 18h na Radiu Zeleni val prisluhnete kratkemu bogoslužju Božje besede (g. Janez Šket) in ob tem lahko prejmete tudi duhovno obhajilo.

- PRENOSI SVETIH MAŠ pa so tudi na:
TV EXODUS – 6h, 12h, 18h in ob 24h,
na Novi TV 24 – ob 7h, s ponovitvami čez dan…
na Radiu Ognjišče ob 19h…

Vzemimo si več časa za molitev, branje svetega pisma in dobrih knjig…
Posebno molitev za ta čas so nam posredovali naši škofje.
Upoštevajte navodila zdravnikov, državnih voditeljev in tudi civilne zaščite.
Če bomo vzeli navodila resno, bo manj možnosti, da se okužimo in okužbo prenesemo še na druge.   

Zakramentov v tem času ne smemo podeljevati zaradi varnosti nas vseh.

V smrtni nevarnosti pa vseeno lahko pokličite po telefonu: 040/500-996 ali po e-pošti: bostjan.modic@rkc.si

V slučaju smrti me prav tako lahko pokličite po telefonu, da se dogovorimo glede pogreba. Pogrebnih svetih maš v tem trenutku ne bomo obhajali in jih bomo, ko bo mogoče.

Pogrebi bodo samo v ožjem družinskem krogu. 

Naročila za sv. maše posredujte preko telefona. Mašni dar pa boste oddali pozneje.

Verouka in vseh ostalih dejavnosti nekaj časa ne bo. 

MOŽNOST MOLITVE V CERKVI v Št. JURIJU: Cerkev v Št. Juriju je vsak dan odprta vsaj 1 uro (od 18h do 19h).
    Vsak dan prihajam v Št. Jurij, da mašujem v cerkvi (sam) in kličem Božjega Usmiljenja na vse nas v času te preizkušnje.

Molimo, da bi do takrat šla nevarnost bolezni že mimo nas in bomo mogli znova opravljati svete maše ter obhajati velikonočne praznike tudi skupaj!

  - POLETNI ČAS:  Iz sobote 28 marca, na nedeljo, 29. marca, se ura premakne na poletni čas.
Večerne svete maše bodo od te nedelje naprej (ko bo spet mogoče) ob 19. uri.

   V tem času, ko ne moremo imeti svetih maš skupaj z verniki, duhovniki mašujemo vsak sam po namenih kot so objavljeni.

  - VELIKA NOČ: Kako bo z obredi velikega tedna in blagoslovom ognja ter velikonočnih jedi, bomo sporočili pozneje.

PRIDIGA OB BOŽJI BESEDI na 4. POSTNO NEDELJO
pripravil Boštjan Modic

Kaj pomeni biti telesno slep, živeti v temi, ne poznati sveta okoli sebe? To vedo predvsem tisti, ki so že od rojstva slepi, tisti, ki so oslepeli morebiti zaradi bolezni, zaradi nesreče pri delu... Nikoli več ne vidijo svetlobe in sveta okrog sebe. To je grozno.

Kaj pa pomeni biti duhovno slep, živeti brez smisla, brez smernic, ne vedeti, kaj je prav in dobro? To je še hujša slepota. Mnogokrat se je niti ne zavedamo. Jezus pa je tisti, ki nas ozdravlja te slepote, njegova beseda nam odpira oči za dobroto, pravičnost, smisel, lepoto, nasmeh, ljubeč pogled, odpuščanje  ...

V evangeliju smo danes slišali, kako se Jezus sreča s slepim človekom, ki je že od rojstva živel brez luči, v temoti in na robu družbenega dogajanja. Jezus ga je srečal in ni prezrl njegove stiske, ozdravil ga je, mu dal vid. In s tem je v njegovo življenje posijala luč, odslej bo mogel živeti v svetlobi! Preprosto: Vidi!

Ali Bog tudi danes more ozdraviti nekoga, ki je slep - oziroma, ali se to dogaja tudi danes ali ne, to ni najpomembnejše naše vprašanje. Postaviti si moramo drugo bolj pomembno vprašanje. Kaj današnji evangeljski odlomek želi povedati nam, ki imamo zdrave telesne oči. 

Človek kot duhovno in duševno bitje ve, da v življenju ne gre le za zunanje čute, za zunanji - telesni vid. Človek ne ostaja samo pri tem, kar vidi. V človeku je veliko bolj bistven dvojček zunanjega vida: to je notranji vid.

In vera je pot od zunanjega k notranjemu gledanju. Kaj to pomeni?

Kaj npr. pomaga dekletu, če gleda, vidi fanta le s telesnimi očmi, torej tako, kot ga od zunaj vidi katerikoli drugi človek na tem svetu? Ona, dekle, ga bo videla povsem drugače: v njem prepozna ljubečo osebo, nekoga, ki jo ima rad. V njem bo videla nekaj tako božjega, svetlega, čistega in lepega, da si potem upa podati se na pot življenja prav s tem fantom in ne z drugim. Ravno njega je izbrala in ne drugega.  On je drugačen od vseh drugih - pa ne zaradi njegove zunanje drugačnosti, pač pa dekle v njem prepozna nekaj drugačnega od tega, kar zmorejo odkriti zunanje oči drugih ljudi. Resnično, zunanji vid ne pove vsega!

Še en primer: skupina mladih gre v naravo - kaj vidi eden, kaj drugi? Nekdo bo videl veliko dreves in trav, cvetlic in ptic; vprašanje pa je, koliko ga vse to v notranjosti nagovori. Kaj pomaga zunanjost, mnoštvo slik in podob, predmetov in stvari, dogodkov in izkušenj, užitkov in dobrot, če ne napolnijo srca? Če notranje ne nagovorijo? Če v tem oseba končno ne prepozna božje navzočnosti?

Vera je pot od zunanjega gledanja k notranjemu gledanju. Ko človek vidi z notranjimi očmi, s srcem, tedaj resnično vidi. Sveti Frančišek Asiški je imel notranje oko, da je videl in prepoznaval živo Stvarnikovo navzočnost v pticah in travah, v živalih in osebah.

Kolikokrat smo že slišali Exuperyjev stavek iz slavne zgodbe Malega princa: Lisica pravi Malemu princu: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« Če velja to za vsakega človeka, velja toliko bolj za kristjana, ki je duhovni človek.

Mi morda telesno nismo slepi, čisto drugo vprašanje pa je torej, kako je z našimi notranjimi očmi. Kaj pravzaprav vidimo v svetu, v naravi, v bližnjem, v življenju? Kaj pomaga, če vidimo svoje življenje le od zunaj, ne zmoremo pa prepoznati ljubeče navzočnosti Boga, ali drugače rečeno: videti v globino! Še posebej takrat, ko je težko, saj tedaj vidimo le težave in probleme, stiske in kaotičnosti.

Jezus Kristus, ki je bil za nas križan in je vstal, je navzoč in delujoč v vsem, kar človeštvo izkuša, tudi v trpljenju in stiski, bolečini in zavračanju, krivici in sramotenju, celo v smrti. Od nas pa je odvisno, ali ga prepoznavamo, opazimo. Prosimo pri tej sveti maši še posebej za dar Svetega Duha, da bomo mogli prepoznati božje delovanje v naših življenjih, ljubečo Kristusovo navzočnost v današnjem svetu - pa čeprav je naše življenje in naš svet na zunaj videti marsikdaj pust in prazen, temačen, brez svetlobe in luči. Kristus prinaša luč in tako odpira srce za drugačen pogled na vse.

Pa še nekaj:

Življenje je kakor ogledalo: nasmejte se mu, vrne vam nasmeh, bodite čemerni, pa je klavrno.

Poskusite to pred ogledalom. Smehljaj mi vrne smehljaj, kisla kumara bo odgovor mojemu skremženemu obrazu...

Tako je v življenju: od življenja imam v bistvu le to, kar storim iz njega. Kakor bomo gledali, tako bomo videli tudi življenje. Če sprejmem nepredvidene dogodke z nasmehom, mi bo odgovorilo z nasmehom... Če pa se jim približam z namrščenim obrazom, mi bo odgovorilo z razbojniškim izrazom... Torej kako gledam na življenje? Naj nam Jezus odpre naše duhovne oči. AMEN.

OZNANILA na 2. POSTNO NEDELJO
Št. Jurij – 8. marec 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Frančiška Rimska, redovnica
v torek 40 mučencev iz Armenije
v sredo Benedikt, škof
v četrtek Inocenc I., papež
v soboto Matilda, kraljica
v nedeljo obhajamo 3. POSTNO - PAPEŠKO NEDELJO

- ŠTETJE!

- OFER: Hvala za vaš dar pri ofru prejšnjo nedeljo (849,61eur). Namenili smo za stroške ogrevanja - kurilnega olja (2500 litrov = 2.187eur).

- MOLITEV KRIŽEVEGA POTA: v postnem času skupaj v cerkvi molimo križev pot vsak postni petek ob 18h (ob času, ko običajno začenjamo sv. mašo). Vabljeni!
Ob nedeljah pa ob 15h.
Danes na 2. postno nedeljo jo bomo oblikovali in sodelovali pri njej OSNOVNOŠOLSKI OTROCI. Vabljeni torej vsi osnovnošolski otroci, da se udeležite popoldne molitve križevega pota.
Na 3. postno nedeljo jo boste oblikovali in vodili člani ŽPS in Karitas.

- ŽUPNIJSKA KARITAS: člani župnijske Karitas ste lepo vabljeni na sestanek jutri, v ponedeljek, 9. marca, po večerni sv. maši, ob 18.30h v župnišču.

- 7. DAN:
Sv. maša, 7. dan po pogrebu JAKLIČ Antona, bo v sredo, 11. marca.
Sv. maša, 7. dan po pogrebu KOZLEVČAR Antona, pa bo v soboto, 14. marca ob 18h. Namena obeh sv. maš, ki sta zapisana v oznanilih te dva dneva, sta prestavljena in bosta opravljena ob drugi priložnosti.

- PRVO SV. OBHAJILO: letos bo slovesnost prvega sv. obhajila v naši župniji 24. maja 2020 ob 10h.

 

OZNANILA na 1. POSTNO NEDELJO
Št. Jurij – 1. marec 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Neža Praška, redovnica
v torek Kunigunda, cesarica
v soboto godujeta Perpetua in Felicita, mučenki
v nedeljo obhajamo 2. POSTNO NEDELJO

- PRVI PETEK: na prvi petek bom obiskal bolne in ostarele na domu in jim prinesel Najsvetejše.

- MOLITEV KRIŽEVEGA POTA: v postnem času bomo skupaj molili križev pot v farni cerkvi vsak postni petek ob 18h (ob času, ko običajno začenjamo sv. mašo).
Ob nedeljah pa ob 15h. Na postne nedelje pripravijo in vodijo molitev križevega pota: danes na 1. postno - bralci božje besede. Naslednjo jo bomo oblikovali osnovnošolski otroci.

- KORONA VIRUS: Za preprečevanja širjenja korona virusa je Slovenska škofovska konferenca je pripravila navodila:
1. Za vse veljajo splošna navodila za preprečevanje virusnih okužb, ki so objavljena na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (https://www.nijz.si/).
V cerkvah in pri bogoslužju se upoštevajo naslednja navodila:
a) Kropilniki z blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev se izpraznijo. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.
b) Pri pozdravu miru duhovnik in verniki opustijo stisk roke.
c) Vernike prosimo, da obhajilo spoštljivo prejemajo samo na roko.

OZNANILA na 7. NEDELJO MED LETOM
Št. Jurij – 23. februar 2020

- GODOVI:
v ponedeljek goduje Matija, apostol
v torek Valbruga, opatinja
v sredo obhajamo PEPELNICO - strogi post
v četrtek goduje Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik
v petek