Preskoči na vsebino


KRIŽEV POT

V nedeljo, 19. marca 2017,
pridejo na grob pokojnega župnika Milana Grdena
farani iz župnije Jarše pri Domžalah. 
Ob 14h se zberejo na pokopališču,
ob 14.30 bo začetek skupnega križevega pota
pri kapelici sv. Antona.

Zadnja postaja bo na Taboru.
Vabljeni ste tudi šentjurski farani.

KRIŽEV POT DRUŽIN      

Uvod  -

Podajamo se na križev pot družin. Za letošnjo cvetno nedeljo so ga sestavili člani našega župnijskega pastoralnega sveta.

Vsaka družina in v vsak od nas v življenju hodi svojo edinstveno pot; pot, ki jo prinese vsakdán. Na njej se prepoznamo v različnih vlogah. Včasih se znajdemo v vlogi sodnika, drugič v vlogi obsojenega. V vlogi, ko vznemirjeni kričimo drug nad drugim, da bi se rešili in v vlogi, ko marsikaj molče pogoltnemo, da se v prepiru ne izgubimo. 

Ko se sprti oddaljimo in ni nobenega razloga za upanje pa vendar upamo in svojo bolečino izročamo v Božje roke ter se v molitvi blagoslavljamo.

Ko nas v prsih žge in molče trpimo in ko zberemo moč, da spregovorimo. V vlogi ko se naši pogledi srečajo in oči spregovorijo in ko ne moremo ničesar storiti, razen da si s sočutjem in ljubeznijo stojimo ob strani.

Na tej ozki in strmi poti, ki vodi v življenje, želimo biti Jezusovi učenci. Ob njem se kot družina in kot posamezniki učimo odpovedovati samim sebi in vzeti vsak dan svoj križ ter hoditi za njim.

 

1. postaja: PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Pilat obsodi Jezusa. Zakaj? Ker tako zahteva naščuvana množica in je bila ena smrt manjša škoda, kot pa nemiri med ljudstvom. Na koncu si Pilat, ki ima premalo poguma in poštenosti umije roke, češ jaz nisem kriv. Pilat je izpolnjeval voljo ljudstva: »Njegova kri na nas in na naše otroke!«

Jezus pa kot nedolžno Jagnje sprejme krivično obsodbo iz neizmerne ljubezni do svojega Očeta in vsega človeštva. Jezus ni prišel na svet, da bi ga obsodil, ampak rešil.

Jezus, v svojih bratih in sestrah te mnogokrat obsojamo, ko jih opravljamo in obrekujemo. Pomagaj nam, da bomo bolj pozorni na svoje napake, do slabosti drugih pa bolj prizanesljivi.

Naše družine večkrat spominjajo na hitro sklicano sodišče, ki izreka sodbe brez dokazov, na podlagi govoric, pomanjkljivega opažanja, nestrpnosti in pomanjkanja ljubezni.

Jezus, prosimo te, da bi se v naših družinah bolj spoštovali, se več pogovarjali in mirno reševali različne potrebe in odločitve. Soditi pa sme le On, ki nas najbolj pozna!

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

2. postaja: JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Prinesli so ti križ in ti, Jezus, si ga brez besed, povsem mirno, dostojanstveno in odločno vzel na svoje rame. Vedel si namreč, da je to les tvojega trpljenja in obenem našega odrešenja.

Samemu sebi, z vsemi željami vred, si se popolnoma odpovedal in se v celoti podaril Očetovi volji. Tvoje trpljenje je, darovano Bogu Očetu, postalo naše odrešenje.

Tudi nas vabiš z besedami: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.

Daj, da bi se znali odpovedati svojim željam in potrebam in bi vsak dan brez besed, mirno, dostojanstveno in odločno vzeli vsak svoj križ na svoje rame. Daj, da bi naše trpljenje, darovano Bogu Očetu, postalo odrešenje za naše družine in za vse ljudi.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

 

3. postaja: JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Jezus je našo človeško naravo poznal v vsej njeni nemoči. Na ramena je sprejel vse naše grehe in ta teža ga je pritisnila k tlom. Nosil je grehe ljudi, ki so živeli pred njim, grehe svojih sodobnikov, pa tudi grehe vseh nas, ki živimo danes. S svojim trpljenjem je želel odrešiti prav vse.

 Kaj so storili tisti, katerih grehe je nosil? Zasmehovali so ga, poniževali, bičali, preganjali, obtoževali …

Jezusovega križa ne moremo več poprijeti, lahko pa prepoznamo Jezusa v svojih bližnjih. Ko se znajdejo v težavah in jih teža pritisne k tlom, jim križ pridržimo s pogovorom, sprejemanjem, poslušanjem, spodbujanjem, opogumljanjem, da vstanejo in hodijo dalje po svoji poti odrešenja.

Brez padcev ni križevega pota, brez trpljenja ni našega odrešenja.

Gospod, pomagaj družinam, da bi drug drugemu ob padcih rade volje pridržali križ, da bo njegovo breme lažje.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

4. postaja: JEZUS SREČA SVOJO ŽALOSTNO MATER

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Jezus se ob srečanju z materjo usmiljeno ozre nanjo. Ob tem njuna pogleda vse povesta. Oba globoko trpita, Jezus pa ve, da mora trpljenje žrtvovati za naše odrešenje. Marija kot mati z njim brez besed nepopisno, a sočutno trpi. Njena ljubezen do sina je neizmerna.

Tudi mi, ki poznamo krščanske vrednote, skušajmo kljub različnim težavam, graditi dobre odnose z najbližjimi in z vsemi, s katerimi smo v življenju kakorkoli povezani.

Zaradi hitrega življenja in pomanjkljive komunikacije je to težko doseči.

Naj nam pri tem pomagata Jezus in Marija, ki sta molče drug drugemu izkazovala globoko sočutje in usmiljenje.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

 

5. postaja: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU
KRIŽ NOSITI

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Vsak človek mora nositi svoj križ. Čeprav ni tak, kot je bil Jezusov, odrešenjski, je vendarle velikokrat za marsikoga pretežak in pade pod njim. Ko pademo, potrebujemo pomoč. Zgodi se, da nam najbližji ali pa tudi tujci ponudijo pomoč, mi pa jo zavrnemo. Ponos in trma nam ne dopustita, da bi sprejeli pomoč. Jezus pa je vedel, da je pomoč potrebna, če hočemo vzdržati. Njemu je na križevem potu pomagal tujec Simon iz Cirene.

Gospod, prosimo Te, da bi znali prositi, bili ponižni in dopustili drugim koristno posegati v naše življenje.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

 

6. postaja: VERONIKA PODA JEZUSU POTNI PRT

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Plemenita žena Veronika je med divjo drhaljo iskala Jezusov obraz, na katerem ni bilo "ne lepote ne podobe človeka"! In pogumna, da se je pognala do božjega Obsojenca, mu podala prt, da si je z ranjenega in iznakaženega obraza obrisal pljunke in kri. To dejanje ljubezni je Jezus Veroniki poplačal s podobo svojega obličja na prtu in v njenem srcu.

Gospod Jezus, ne le Tvojo podobo na Veronikinem prtu, Tebe naj vidimo v vsakem človeku, ki ga srečamo ali z njim živimo. Naj v naših družinah, kjer je zaradi različnega trpljenja toliko trpečih obrazov, gledamo Tebe, trpeči Zveličar,da bo naša pot družinskega življenja vsak dan znova posvečena.

Gospod, pomagaj nam, da bosta v naših družinah zavladali medsebojna ljubezen in družinska sreča.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

7. postaja: JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Simonova pomoč ni dosti zalegla. Nahujskani množici se mudi na Golgoto, ti pa si pod težo križa in naših grehov spet padel. Tudi zato, Gospod, ker smo razvrednotili družino in je ne doživljamo kot kraj srečanja s teboj.

Toda družino si ustvaril zato, da bi se po njej nesebično uresničevala in razširjala tvoja ljubezen. Tvoja volja je, da bi bila mož in žena v svetem zakonu odprta za življenje, za krščanski zgled svojim otrokom in da bi se v družinah medsebojno podarjali. Ubijanje nerojenih, prelamljanje zvestobe, pozaba onemoglih staršev in zanemarjena vzgoja mladih vpijejo do neba. Obrnimo se vase: preveč nasvetov in naukov imam za druge, pozabljam pa se vprašati, kakšen sem sam. Koliko osrečujem svoje najbližje in pomagam družinam v težavah. Pozabljam na Pavlove besede: »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.«

Za družine te prosimo, Gospod. Nakloni zakoncem milost, da bodo lahko uresničevali tvoj načrt ljubezni. Staršem in starim staršem vlij moči, da bodo z zgledom verskega življenja opogumljali mlade za zakonsko in družinsko življenje. Zaceli rane in ozdravi boleče spomine v razbitih družinah. Naj v bolnih in starejših v naših družinah prepoznamo tvoj izmučen obraz. Izročamo ti fante in dekleta, ki še iščejo življenjskega sopotnika in zakonce, ki iz različnih razlogov ne morejo sprejeti življenja.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!

8. postaja: JEZUS NAGOVORI JERUZALEMSKE ŽENE

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Sredi vpitja, žaljivk, zasmehovanja in hrupa se je zaslišal jok. Ob Jezusovi poti na morišče, se je našla skupina žena, ki ga je sočutno objokovala. Za trenutek so žene pozabile na svoje težave. Tudi Jezus je pozabil na svoj križ in se vživel v njihovo bridko prihodnost. Zato jih je nagovoril:" Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Zakaj če z zelenim lesom tako delajo, kaj se bo zgodilo s suhim?"

Dobri Jezus, spodbudi starše, naj bodo velikodušni do svojih otrok in prvi oznanjevalci vere ter goreči zagovorniki življenja. Naj otroke vzgajajo z ljubeznijo, da bodo ti imeli zgled in bodo tudi sami želeli živeti družinsko življenje. Oprosti pa tistim staršem, ki so si zatiskali oči pred resnico in niso znali ali pa zmogli krščansko vzgajati svojih otrok.

Krhkost človeškega bivanja se izraža v trpljenju in solzah. Naj nas naše solze povežejo z Jezusovim sočutnim srcem in nas vodijo k njemu, ki ve, zakaj je potrebno naše trpljenje.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

9. postaja: JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Pot se vleče in Jezus se kmalu tretjič zruši pod križem. Za njegove moči je bila teža križa in brezbrižnost množice prevelika. Razumem tvojo prošnjo v vrtu Getsemani: »Oče naj gre ta kelih mimo mene.« Toda tej prošnji si dodal še: »A ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.« Zaveš se pomembnosti svoje poti, vstaneš tudi tretjič in nadaljuješ pot odrešenja.

Čeprav se imamo v družinah radi, včasih ne znamo potrpeti z napakami bližnjih in se ne odpovedati svoji sebičnosti. Čeprav nas žalost bližnjih prizadene, zopet padamo. In na poti našega življenja se to ne zgodi le trikrat

Trpeči Jezus, pomagaj nam razumeti, da ne zahtevaš od nas, da pod križem ne smemo nikoli oslabeti in pasti, ampak le to, da moramo vedno znova vstati. Naj nam v družini nikoli ne zmanjka moči za izkazovanje medsebojne ljubezni.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

10. postaja: JEZUSA SLEČEJO IN MU PONUDIJO VINA Z ŽOLČEM MEŠANEGA

Molimo te, Kristus in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.

Neskončno potrpežljivi Jezus, vojaki so strgali s tebe oblačila in te predali mučnemu zasramovanju. S tem si vzel nase tudi vse tegobe prizadetih in razbitih družin. Občutil si brezmejno zapuščenost otrok brez staršev in tistih sirot, katerih starši živijo brez medsebojnega spoštovanja in ljubezni do svojih otrok. Zaznaval si bolečo osamelost vdov in vdovcev ter starih in bolnih ljudi, ki se čutijo od vseh zapuščeni. Naše bolečine in grehe si vzel nase, da bi vsem pridobil milost za nov začetek.

Jezus, vsemogočni Bog, pomagaj članom prizadetih in razbitih družin. Naj najdejo moč in tolažbo v tvojem križevem potu in v trpljenju tvoje Matere. Med posameznimi člani naj zopet zavladajo medsebojno razumevanje, spoštovanje in ljubezen. Naj se vsi ravnamo po Božjem načrtu glede zakona in družine ter naj upoštevamo, da je naše telo po Božji volji svetišče Svetega Duha.

Marija, tolažnica žalostnih, potolaži zaradi hudega trpljenja strte člane družin in jim izprosi milost prenovljenega življenja.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

11. postaja: JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Bog, naš Oče! Z dragoceno krvjo svojega Sina si odrešil človeštvo. Jezus se tesno poveže s križem. Našega bremena ne pahne od sebe. Potem, ko ga je nosil tako dolgo, ga objame še enkrat in se od njega ne loči več. Jezus v evharistiji je Bog in je premagal vse ovire, ki človeka ločujejo od njega. Nikoli ga ne bomo mogli gledati drugače, kot Boga, ki nas je sprejel v svoje srce z našo revščino vred. Ob njem se zato mora taliti led sovraštva, nezaupanje, zavist, zamera, jeza. Ob njem mora izumreti vse, kar ni vredno Boga.

Pomagaj nam, da bomo tako kot ti prenašali tegobe tega časa.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

12. postaja: JEZUS UMRJE NA KRIŽU

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Kot otroci smo bili še kdaj pogumni, pa smo komu dejali: »Življenje bi dal zate!« .

Pa ni potrebno tako herojsko dejanje. Vsak dan znova lahko izkažemo svojo ljubezen do Jezusa in svojih bližnjih, ko umiramo v svoji sebičnosti. Tako lahko vsak dan znova dokazujemo svojo pripadnost Jezusu, ko mu z majhnimi dejanji ljubezni pomagamo odreševati svet.

Čez dan sem se trudil pomagati bližnjim in biti prijazen, sedaj pa se vračam domov v svojo družino, tu lahko pokažem, da sem utrujen.

Toda na kakšen način?

Ali povem tako, da me razumejo in mi lahko pomagajo?

Ali pa pričakujem, naj uganejo, da sem utrujen? Pričakujem, da so do mene obzirni, jaz pa po možnosti še sitnarim?

Če se potrudim, pridobim zelo veliko. Mir v srcu vseh članov družine in v svojem srcu ohranim Jezusa, ki me vzpodbuja in mi pomaga. Saj nima za sabo le izkušnje umiranja sebi temveč tudi smrti na križu za odrešenje vseh ljudi.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

13. postaja: JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA
IN GA POLOŽE MARIJI V NAROČJE

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Mrtvo Kristusovo telo v rokah njegove matere Marije – je rezultat človekovih dejanj. V vsej zgodovini človek ni bil sposoben in ne voljan, da bi se spreobrnil na bolje. Ni in ni hotel poslušati Boga, ki ga je opominjal, da to, kar počenja, ni pot v srečno prihodnost.

Bog nikoli ni prenehal delati za človekovo odrešenje. Ko vsi opomini niso zalegli, je vzel človekovo usodo v svoje roke in prišel na zemljo sam pokazat, kako naj človek živi. A človekov odgovor je bil strašen, krut. Ubiti ljubezen je nekaj najstrašnejšega, kar se more zgoditi.

Usmiljeni Jezus, pomagaj nam, da mi v raznih medsebojnih srečanjih, ljubezni ne bomo ubijali. Pomagaj nam, da bomo tvoje nauke, tvoja priporočila o ljubezni do bližnjega uresničevali vsaj v svojih družinah. Ko nam bo to vsaj malo uspevalo, bomo mogoče lažje ljubili še druge naše bližnje.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

14. postaja: JEZUSA POLOŽIJO V GROB

Molimo te, Kristus, in te hvalimo,

ker si s svojim križem svet odrešil.

Ob onem skalnem grobu, ki povrhu niti ni bil tvoj, so bili zdaj rablji na varnem pred teboj. Kako dober občutek! Kakšno temeljito zagotovilo, da ne boš več mešal štren. Straža je res da še potrebna, kajti varnost je varnost. Toliko neprištevnih zanesenjakov se je le pletlo okoli tebe, da bi te zmogli zmagoslavno ukrasti za svoje nadaljnje potrebe. Kaj pa ti? Kako je biti v grobu? Ena stran srca prebodena in nepreklicno mrtva, božja stran pa v nemirnem trepetu edine, neponovljive in trajne zmage nad smrtjo. Prebičani, Pretepeni, Opljuvani, kako je bilo čakati v tujem grobu na véliko uro svojega jutra?

Pomagaj nam zoreti za vstajenje iz grobov, kamor se živi pogrezamo. Da v grob naše samozadosnosti prodre žarek tvoje občestvenosti. V grob naše sebičnosti svetloba božjega razsipništva. V temo našega sumničenja luč tvoje dobrohotnosti. V grob moje človeške blodnjavosti žar tvoje božje gotovosti. V grob vseh naših grehot milost tvojega odpuščanja. Pomagaj nam vstati in ne več padati. Pomagaj nam vztrajati v dobrem med trdnjavami zmot in zla. Vabi nas k sebi. Daj nam svoj mir. Ostani naš Učenik vere, upanja, ljubezni za večno življenje v tebi, Gospod.

Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu.

Usmili se nas, o Gospod!

Usmili se nas!

Sklep

Gospod Jezus Kristus. Svoje življenje si na križu daroval za nas in s svojim vstajenjem si pretrgal verigo zla. Pokazal si nam, da križ ni zadnja postaja. Že sedaj nam daješ moč, da se po padcih vedno znova dvignemo in se vrnemo v svoj vsakdán, kjer te ponovno srečamo.

 

Slava Očetu in Sinu  in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen

 

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET, Kranj Zlato polje, 
CVETNA NEDELJA, 16. 3. 2008

Lokacija:
Print Friendly and PDF