Preskoči na vsebino


Koledniki

V času po Božiču so naše vasi obiskali trije Modri z vzhoda. Spremljali so jih angeli in pastirci. Ljudem so od hiše do hiše, od vrat do vrat, sporočali čudovito vest, da se nam je rodil Zveličar, Gospod. Vsem, ki so jim odprli vrata, so voščili srečo in zaželeli obilo Božjega blagoslova njihovi hiši.

Obenem so poprosili za darove za najbolj uboge otroke po svetu. Obiskanim so dali nalepko svetih treh kraljev za na vhodna vrata in zgibanko, v kateri so bili našteti konkretni kraji oz. misijoni, za katere smo letos zbirali pomoč.

Dan je pozimi kratek in popoldan se je hitro prevesil v noč, tako da so marsikatero hišo koledniki obiskali šele v temi. Ker smo imeli zimskemu času primerno vreme, so bili koledniki ob nekaterih dnevih proti koncu poti tudi že kar precej prezebli. Vendar jih je grela misel na to, da bodo; čeprav še otroci; lahko s svojim časom, nogami in glasom, pomagali mnogim otrokom po svetu, ki nimajo osnovnih stvari, ki so nam samoumevne.

Kot koledniki so vas obiskali otroci višjih razredov osnovne šole, zaradi bolezni pa so priložnost dobili tudi nekateri iz nižjih razredov. Skupaj je sodelovalo 32 otrok od vseh 128-ih, ki hodijo k verouku, nekateri so bili koledniki celo večkrat. Oblikovali so pet skupin, vsaka je obiskala svoj del župnije.

Koledniki so obiskali vse hiše; prijava za obisk ni bila potrebna; saj naša župnija spada med manjše in si želimo, da bi se ljudje v njej med seboj poznali in bili povezani ne glede na razlike. Zato je še toliko lepši občutek, ko smo videli, da so bili koledniki praktično povsod zelo lepo sprejeti, marsikje so jih pocrkljali s sladkarijami, ponekod pa so jih celo pogreli s toplim čajem. Hvala vsem.

Dodatno nas po zaključku akcije lahko vse greje tudi odprtost in čutenje vseh, ki ste darovali, saj iz količine zbranega denarja za pomoč ubogim otrokom po svetu vidimo, da je v fari zelo veliko ljudi z zelo velikim srcem.

Ker koledniki niso obiskovali samo vsak svoje vasi, ki jo dobro poznajo; se nam je zgodilo, da smo kakšno hišo, ki je bila malo bolj »skrita«, po nesreči izpustili. Nekateri ste nas opozorili in smo napako uspeli popraviti, ostalim se za to opravičujemo.

Nekateri izmed vas pa ste kolednike opozorili na to, da bi bilo namesto tujim, bolje pomagati slovenskim otrokom, ki so v stiski. Res je, da si moramo najprej pomagati med seboj; tako otrokom, kot starim, bolnim in vsem ostalim, potrebnim določene pomoči in zato v župniji razmišljamo o ustanovitvi Župnijske karitas.




Print Friendly and PDF